Page 185 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 185

motnje razp0loženja

            zitejši zjutraj. Včasih pride do psihomotorične upočasnjenosti, zmanjšane čustve-
            ne in intelektualne aktivnosti. Oboleli so pogosto zelo vznemirjeni in preobreme-
            njeni s sabo. Motnja je pogosto kronična in se pojavlja večkrat v življenju.
            EEG pokaže, da ljudje s tem tipom depresije nimajo običajnega ritma spanja v
            prvem delu noči – prej pride do REM-faze in pogosto se večkrat zbudijo.
            Najučinkoviteje jim pomagajo elektrokonvulzivna terapija (angl. electroconvulsi-
            ve therapy – ECT), triciklični antidepresivi in selektivni zaviralci privzema serotoni-
            na (in noradrenalina), skupaj s kognitivno vedenjsko terapijo ali drugo obliko psi-
            hoterapije (npr. medosebna terapija, angl. interpersonal therapy) (Luty idr., 2007).


            12.1.2 Atipična depresija
            Atipična depresija predstavlja približno 15 % vseh depresivnih motenj. Pojavi se
            zgodaj v življenju in je pogosto kronična. Mnogo simptomov je nasprotnih tis-
            tim pri melanholični depresiji: prenajedanje in povečanje teže, preveč spanja, de-
            presivno razpoloženje je izrazitejše zvečer. Značilna sta tudi huda tesnoba in izo-
            gibanje socialnim stikom zaradi občutka zavrnjenosti. Za razliko od melanholične
            depresije se posameznikom z atipično depresijo ob prijetnih dogodkih počutje iz-
            boljša.
            Atipično depresijo pogosto spremljajo tudi osebnostne in anksiozne motnje ter
            bipolarna motnja. Najučinkoviteje jim pomagajo zaviralci monoaminske oksidaze
            (MAO), inhibitorji NA- in DA-privzema ter psihoterapija.


            12.1.3 Druge depresivne motnje

            Za distimijo so značilni blagi simptomi depresije, ki trajajo vsaj dve leti, pomanj-
            kanje energije, šibka motivacija, nizka samopodoba in nizka sposobnost veselja.
            Sezonska depresija traja skozi določen del leta (zimska, poletna depresija), vmes
            simptomi izginejo.
            Poporodna depresija, za katero so značilni žalost, pomanjkanje energije, tesnoba,
            pomanjkanje koncentracije, težave s spominom itd., se pri 15 % žensk (lahko tudi
            pri 1–26 % moških (Paulson, 2010)) pojavi dva tedna do en mesec po rojstvu otro-
            ka. Pri 50 % obolelih se težave pojavijo že pred rojstvom otroka (Yonkers idr., 2001).
            Vzroki so povezani s hormonskimi spremembami in spremembo življenjskega sti-
            la. Pogostejša je pri tistih, ki imajo depresijo v družini oziroma so bili depresivni že
            prej, kar kaže tudi na vključenost genetskih dejavnikov.


            12.1.4 Dednost in genetske osnove depresivnih motenj

            Depresivne motnje so posledica bioloških, psiholoških, socialnih in razvojnih de-
            javnikov. Pojavljanje ustreza t. i. modelu diathesis-stres, po katerem depresijo spro-
            ži ogrožajoč (stresni) dogodek pri posameznikih, ki so ranljivejši/nagnjeni k depre-

                                                                               185
   180   181   182   183   184   185   186   187   188   189   190