Page 187 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

motnje razp0loženja

na tretjem in 15. kromosomu (3p25-26, 15q25-q26) (Breen idr., 2011). V depresijo so
vpleteni še lokusi na kromosomih 1, 5, 7, 8, 10, 12, 16, 18 in 19 (Flint in Kendler, 2014).

GWAS so pokazale, da so v depresivno motnjo vpleteni predvsem geni, ki so po-
vezani s serotoninom, HPA-osjo, z nevropeptidi, nevrotrofini, endokanabinoidi
in nevrovnetnimi mehanizmi. Kandidatni geni so geni za serotoninski transpor-
ter (SLC6A4), serotoninski receptor HTR1A, dopaminski transporter (SLC6A3), do-
paminski receptor tipa 4 DRD4, APOE (apolipoprotein E, ki ga proizvajajo astrocite
in predstavlja neke vrste holesterol za nevrone), GNB3 (angl. guanine nucleotide-
-binding proteins), MTHFR (angl. methylene tetrahydrofolate reductase), BDNF, P2RX7
(angl. X-type purin-7 receptor), GALR2 (angl. galanin 2 receptor) in kanabioidni re-
ceptor tipa 1 CB1 (Gonda idr., 2018).
Posamezne raziskave so pokazale, da imajo večjo verjetnost za razvoj depresije
posamezniki s kratko različico gena za SERT. Pri DRD4-polimorfizmu naj bi imeli
več težav tisti z dvema in s sedmimi ponovitvami v 48pb VNTR.
Nagnjenost k depresiji povezujejo z genskim polimorfizmom za metilentetrahi-
drofolat reduktazo (MTHFR), ki ima pomembno vlogo v metabolizmu folatov, DN-
K-sintezi in DNK-metilaciji. MTHFR je ključen pri nastajanju nevrotransmiterjev in
razvoju živčevja. Gen za MTHTR ima na poziciji 677 dve različici: C ali T. T kodira ter-
molabilen encim z zmanjšano aktivnostjo. Drugi polimorfizem, vključen v depre-
sijo na MTHFR-genu, je na poziciji 1298, kjer sta prav tako možni dve različici: A ali
C. C tudi kodira termolabilen encim z zmanjšano aktivnostjo. K depresiji (bipolar-
ni motnji in shizofreniji) so bolj nagnjeni posamezniki, ki imajo na poziciji 677 ti-
min oziroma na poziciji 1298 citozin. Ti dve različici povezujemo z manjšo sintezo
MTHFR. Motnje so verjetno povezane z zmanjšano sintezo DNK, zmanjšano/nep-
rimerno stopnjo DNK metilacije in s prehitro presnovo (ang. turnover) nevrotrans-
miterjev (Peerbooms idr., 2011).

Na nagnjenost k depresiji vplivajo tudi polimorfizmi v genu za gvanin nukleotid-
-vezavne proteine (G proteini). Ti integrirajo signale med receptorji in efektorski-
mi proteini, zato so pomembni pri prenosu signala. Na položaju 825 gena GNB3
sta lahko dve različici: C ali T. Posamezniki, ki imajo na tem mestu timin, so bolj
nagnjeni k depresiji.
Kot rečeno, ima na razvoj depresije velik vpliv tudi okolje oziroma življenjski do-
godki, predvsem stres in zloraba v času odraščanja ali kasneje v življenju (pregle-
dnica 12.1).

Depresija se najpogosteje pojavlja kot posledica interakcije med določenimi gen-
skimi različicami in okoljem (slika 12.2, preglednica 12.2).

Raziskave so pokazale, da ima posameznik s kratko različico gena za serotoninski
receptor (SERT) ob stresu večjo verjetnost za razvoj depresije kot tisti z dolgo raz-
ličico (Slika 12.3) (Caspi idr., 2003).

187