Page 69 - Kralj-Fišer, Simona, 2024. Od genov do vedenja in naprej. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

indentifikacija genov, ki kodirajo vedenje

Slika 5.2: Evolucija genov znotraj filogenije človeka in šimpanza
Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Sequence_homology.
Zgoraj: Gen prednikov se podvoji in ustvari dva paraloga (Human Histone H1.1, Human Histone H1.2). Orto-
logni geni so geni, ki si jih delijo vrste z istim skupnim Human Histone H1.1, Chimpanzee Histone H1.1. Spodaj:
pri ločeni vrsti ima nepovezan gen podobno funkcijo (Bacterial HNS protein), vendar ločen evolucijski izvor,
to je analogni gen.

avtosomnih kromosomov in par spolnih kromosomov); od leta 2000 je poznan
tudi njen celoten genom. Človek in vinska mušica imata 60 homolognih zapore-
dij DNK. Deli enakih DNK-zaporedij so premešani znotraj in med kromosomi. Na
vinski mušici je bilo narejenih na stotine mutacij, povezanih z vedenjem; naredi-
li so linije, poimenovane kot počasen, hiperkinetičen, zlahka šokiran, paraliziran
(angl. sluggish, hyperkinetic, easily shocked, paralyzed) itd. S tarčnimi mutacijami pa
so raziskovali tudi kompleksnejša vedenja, npr. dvorjenje in učenje.
Sintenija se nanaša na primerjavo lokacije genov na kromosomih, ko primerjamo
npr. dve vrsti (primer na sliki 5.1).
Ena pomembnejših vretenčarskih vrst, ki jo pogosto uporabljamo pri raziskovanju
embrionalnega razvoja, je riba cebrica (Danio rerio). Embrio se razvija izven telesa
matere, telo embria pa je transparentno. Na tej vrsti so naredili že več tisoč muta-
cij, povezanih z embrionalnim razvojem. Preučevali so agresijo ter preference za
hrano in opiate. Cebrice imajo 70 % genov ortolognih s človeškimi.
Ortologni geni so geni, ki si jih delijo vrste z istim skupnim prednikom (Slika 5.2).
Homologna zaporedja so ortologna, če izhajajo iz istega zaporedja prednikov (na
sliki Ancestral Histone H1 gene), ločenega s speciacijskim dogodkom. Ko iz predni-
ka nastaneta dve ločeni vrsti (na sliki Human, Chimpanzee) sta kopiji tega gena (na
sliki Human Histone H1.1, Chimpanzee Histone H1.1) ortologni.
Največ raziskav poteka na glodavcih. Med sesalci je najbolj preučevana vrsta hi-
šna miš (Mus musculus domesticus). Prednost miši je njen hiter življenjski cikel
(21 dni, 3–14 mladičev). Poznamo njen celoten genom. Človek in miš imata 90 %

69