Page 118 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Obporodna zdravstvena oskrba: izkušnje žensk v Sloveniji in izbranih
državah Evrope

Anja Bohinec, Zalka Drglin
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija

Uvod: Izkušnje žensk z oskrbo v porodnišnici so izjemnega pomena, saj jih te lahko
opolnomočijo ali pa povzročijo škodo, negativno ali travmatično izkušnjo, zato so pri-
zadevanja za kakovostno, spoštljivo in na dokazih utemeljeno obporodno oskrbo zelo
pomembna. Mednarodna raziskava IMAgiNE EURO se posveča kakovosti oskrbe ma-
ter in novorojenčkov v porodnišnicah. Predstavljamo in primerjamo rezultate izbranih
evropskih držav presečne študije IMAgiNE EURO, ki raziskuje izkušnje žensk z obpo-
rodno oskrbo v porodnišnicah.
Metode: Podatke smo zbrali s pomočjo strukturiranega spletnega vprašalnika, ki teme-
lji na 40 kazalnikih kakovosti na podlagi dokumenta Svetovne zdravstvene organizacije
- Standardi za izboljšanje kakovosti oskrbe mater in novorojenčkov v zdravstvenih ustanovah,
2016. Vprašalnik zajema 4 kategorije: zagotavljanje oskrbe, izkušnje z oskrbo, razpo-
ložljivost človeških in drugih virov; dodatno področje vključuje ključne organizacijske
spremembe med pandemijo covida-19. Vsaka kategorija zajema 10 kazalnikov kakovo-
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
sti, ki sestavljajo skupen kazalnik kakovosti obporodne oskrbe mater in novorojenč-
kov – Quality of Maternal and Newborn Care Index (QMNC), katerega najvišja vre-
dnost je 400 točk. Predstavljamo poročanja žensk iz 12 evropskih držav, ki so rodile od
1.3.2020 do 15.3.2021, s poudarkom na izkušnjah slovenskih porodnic. Slovenski vzo-
rec zajema 2.092 žensk, skupni pa 21.027 žensk.
Rezultati: Po skupnem kazalniku kakovosti se Slovenija s 320 točkami, med 12 sode-
lujočimi državami, uvršča na sredino. Najvišje število točk dosega Luksemburg - 355,
najnižje pa Srbija - 205. Na nekaterih področjih obporodne oskrbe dosegamo dobre
rezultate, na nekaterih področjih pa so potrebne izboljšave, predvsem v zvezi z avto-
nomijo mater, spoštovanjem in čustveno ter praktično podporo. Pri nas več kot po-
lovica (51,6 %) žensk poroča, da se med porodom niso mogle prosto gibati, na Nor-
veškem je o tem poročalo le 7,9 % žensk. 61,6 % slovenskih porodnic poroča, da pri
vaginalnem porodu niso imele proste izbire porodnega položaja, to poroča 32,4 %
žensk v Italiji. 29,8 % žensk, ki so rodile v Sloveniji, poroča, da niso prejele čustve-
ne podpore; 30,6 % jih poroča, da niso bile vključene v odločitve, ki se tičejo njih sa-
mih. Rezultati raziskave kažejo na velike neenakosti v kakovosti obporodne oskrbe v
evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije.
Razprava in zaključki: Na posameznih področjih dosega Slovenija dobre rezultate, ka-
že pa se tudi, da na nekaterih področjih obporodne oskrbe v porodnišnicah obstajajo
pomanjkljivosti in možnosti za izboljšanje kakovosti. Te vrzeli je potrebno prepoznava-
ti, obravnavati ter jih upoštevati; potrebne so ustrezne strategije za izboljšanje obpo-
rodnega zdravstvenega varstva žensk in novorojenčkov. Z vidika zdravja in dobrobiti
celotne populacije je naslavljanje kakovosti obporodne oskrbe pomembno, saj lahko
izkušnja poroda in rojstva bistveno zaznamuje posameznikovo življenje že na samem
začetku (družinskega) življenja.
Ključne besede: obporodna oskrba, porodnica, porodna izkušnja

118