Page 174 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Napovedniki stresa pri zaposlenih v zdravstveni negi

1
Maša Černelič Bizjak , Sara Fabjan , Petra Dolenc 2
1
1 Univerza na Primorskem Fakulteta za vede o zdravju, Izola, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper, Slovenija
Uvod: V primerjavi z drugimi poklici se zaposleni v zdravstvu soočajo s številnimi de-
lovnimi obremenitvami in čustveno zahtevnimi situacijami, kar lahko vodi do slabšega
blagostanja in težav v duševnem zdravju, kot so povečan stres, anksioznost, depresiv-
nost in izgorelost. Duševno zdravje zaposlenih v zdravstveni negi je ključnega pomena
pri zagotavljanju njihove delovne uspešnosti, zadovoljstva z delom in kakovosti oskrbe
pacientov. Namen raziskave je bil preučiti zaznani stres med zaposlenimi v zdravstve-
ni negi ter vlogo psihološkega blagostanja, socialne opore in ocene lastnega zdravstve-
nega stanja pri napovedovanju stresa.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 122 zaposlenih v zdravstveni negi, starih od 20 do 39
let, večinoma ženskega spola (75 %), ki so izpolnili Lestvico zaznanega stresa (PSS), In-
deks blagostanja (WHO-5), Vprašalnik zaznane socialne opore (F-SozU) in samooce-
no zdravja (SRH). Zbrani so bili tudi sociodemografski podatki udeležencev.
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
Rezultati: Ženske so doživljale več stresa v primerjavi z moškimi (t = -2,08, p < 0,001),
medtem ko sta bila starost (r = -0,25, p = 0,006) in ekonomski status (r = -0,26, p =
0,005) negativno povezana z zaznano stopnjo stresa. Nadalje je bil zaznani stres nega-
tivno (nizko do zmerno) povezan s psihološkim blagostanjem (r = -0,59, p < 0,001), so-
cialno oporo (r = -0,36, p < 0,001) in samooceno zdravstvenega stanja (r = -0,42, p <
0,001). Med vsemi napovedniki, vključenimi v regresijski model, so nižja starost, slab-
še blagostanje in slabša socialna opora pomembno napovedovali višjo stopnjo stresa
2
med zaposlenimi (R = 0,47; F (7, 114) = 17,28; p < 0,001).
Razprava in zaključki: Rezultati kažejo, da imata skrb za dobro psihološko počutje in
krepitev kakovostnih socialnih odnosov lahko pomembno varovalno funkcijo pri pre-
prečevanju prekomernega stresa med zaposlenimi v zdravstveni negi. Usposabljanje s
področja spoprijemanja s stresom mora predstavljati neobhodno sestavino v izobra-
ževanju zdravstvenih delavcev. Predvsem pa se zdi pomembno, da znajo uravnoteži-
ti skrb za paciente s praksami skrbi zase (kot so čuječnost, rezilientnost in konstruk-
tivno spoprijemanje).
Ključne besede: stres na delovnem mestu, duševno zdravje, socialna opora, zdravstve-
na nega

174