Page 178 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Čuječnost, psihološko blagostanje in z zdravjem povezan vedenjski slog
vzgojiteljic predšolskih otrok

2
Rok Mrhar , Blaž Simčič , Petra Dolenc 2
1
1 Vrtec Nova Gorica, Nova Gorica, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Koper, Slovenija
Uvod: Vzgojitelji predšolskih otrok so zaradi odgovornega in zahtevnega dela izposta-
vljeni različnim stresnim situacijam. Številni raziskovalni izsledki izpostavljajo pomen
čuječnosti pri učinkovitem spoprijemanju, preprečevanju poklicne izgorelosti in izbolj-
šanju blagostanja. Primanjkuje pa študij, ki bi preučevale vedenjski slog pedagoških de-
lavcev, ki je prav tako pomemben varovalni dejavnik zdravja. Namen raziskave je bil
tako preučiti odnos med čuječnostjo, z zdravjem povezanimi vedenji in psihološkim
blagostanjem pri vzgojiteljicah predšolskih otrok.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 113 vzgojiteljic predšolskih otrok v vrtcih Goriške in
Obalno-kraške regije. Čuječnost smo preverjali z Lestvico čuječe pozornosti in zave-
danja MAAS, psihološko blagostanje z vprašalnikom WHO-5, z zdravjem povezana
vedenja pa s posebej oblikovanim vprašalnikom po zgledu CINDI raziskav, ki sistema-
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
tično spremljajo z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije.
Rezultati: Vzgojiteljice večinoma dobro ocenjujejo svoje zdravstveno stanje, vendar so
v primerjavi s splošnim slovenskim aktivnim prebivalstvom nekoliko pogosteje odso-
tne z dela zaradi bolezni. Podatki o indeksu telesne mase kažejo, da se približno 30%
vzgojiteljic uvršča v skupino čezmerne hranjenosti. Prav tako obstajajo velika razhaja-
nja med vzgojiteljicami v količini telesne aktivnosti, pri čemer 52% ne dosega priporo-
čil o zadostni tedenski aktivnosti. Rezultati prehranjevalnih navad so razmeroma ugo-
dni, razen v primeru uživanja sadja in zelenjave ter rib, ko skoraj polovica ne dosega
obstoječih smernic zdravega prehranjevanja. Podatki o kajenju so spodbudni, saj veli-
ka večina vzgojiteljic (82%) ne kadi. Na področju spalnih navad ugotavljamo, da jih naj-
več ocenjuje kakovost svojega spanja kot srednje (36%) ali dobro (31%). Čeprav v pov-
prečju spijo sedem ur na noč, 31% vzgojiteljic ne dosega priporočil o zadostni dolžini
spanja. Korelacijske analize kažejo, da se čuječnost pozitivno povezuje s samoocena-
ma zdravja (r = 0,50; p < 0,001) in telesne pripravljenosti (r = 0,35; p < 0,001), z dru-
gimi vidiki vedenjskega sloga pomembnih korelacij nismo ugotovili. Višja raven čuječ-
nosti se pomembno povezuje višjim psihološkim blagostanjem (r = 0,53; p < 0,001).
Slednje pa pozitivno korelira s samooceno zdravja (r = 0,51; p < 0,001) in kakovostjo
spanja (r = 0,39; p < 0,001).
Razprava in zaključki: Ugotovitve raziskave lahko služijo kot izhodišče za spodbujanje
bolj zdravih vedenjskih vzorcev in s tem zagotavljanje dobrega počutja in zadovoljstva
zaposlenih v predšolski vzgoji. Izsledki nakazujejo na potencialne koristi prakticiranja
čuječnosti kot psihološkega vira, ki prispeva k posameznikovem blagostanju in h kako-
vosti življenja. Nadaljnje raziskovanje obravnavanih vsebin se zdi posebej pomembno
za ohranjanje in krepitev zdravja vseh tistih, ki so vpeti v skrb za vzgojo in razvoj otrok.
Ključne besede: čuječnost, psihološko blagostanje, z zdravjem povezana vedenja, pred-
šolska vzgoja

178