Page 32 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Osamljenost pri osebah z demenco: čuti, omejitve in vloga bližnjih
odnosov

Martina Mravlja , Nuša Zadravec Šedivy 1,2
1
1 Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Koper, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske
tehnologije, Koper, Slovenija.

Uvod: Osebe z demenco so pogosto izpostavljene večjemu tveganju za zmerno ali hu-
do osamljenost, ki je lahko posledica tako upada kognitivnih sposobnosti kot tudi ne-
skladnih pričakovanj ali neprimernih odzivov okolice. Raziskovanje psihosocialnih iz-
kušenj pri osebah z demenco je ključnega pomena za izboljšanje kakovosti njihovega
življenja.
Metode: Celovit sistematičen pregled kvalitativnih raziskav na področju osamljenosti,
kognitivnega upada in demence je bil opravljen brez časovne omejitve, z namenom
pregleda obstoječih študij. V tematski analizi smo izpostavili teme ‚stimulacija in dis-
trakcija‘, ‚kognitivne omejitve in druge izgube‘, ter ‚vloga okolja‘.
Ugotovitve: Raziskovanje psihosocialnih izkušenj oseb z demenco poudarja pomemb-
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
nost vključevanja oseb z demenco v raziskovanje na način, ki je prilagojen njihovim
vsakokratnim sposobnostim. Osamljenost pri osebah z demenco se vzpostavlja po-
stopoma, pri čemer osebe z demenco povezujejo osamljenost z upadom kognitivnih
zmožnosti posredno, tako da se postopoma umikajo iz socialnih odnosov, za kar po-
gosto navajajo, da se odločijo same. Takšno umikajoče vedenje je pogosto povezano
z neustreznim odzivom okolice, ki lahko z nerealnimi pričakovanji postavi osebe z de-
menco v neenakovreden položaj, s čimer se lahko osamljenost še poglablja. Oskrbo-
valci so bolj kot osebe z demenco namreč osredotočeni na kognitivni upad, pri čemer
so pogosto manj pozorni na druge vidike zdravja ali potreb oseb z demenco. Pove-
zovanje kot nasprotje osamljenosti pri osebah z demenco temelji na skupnih trenut-
kih in medsebojnem razumevanju, ki se razvija iz skupnih izkušenj in skozi daljše ob-
dobje. V takem odnosu osebe z demenco računajo na intuitivno razumevanje njihovih
bližnjih o tem, kaj bi v določeni situaciji naredile ali želele. Raziskovanje teh kompen-
zacijskih strategij, ki jih razvijajo osebe z demenco tekom napredujoče bolezni je smi-
selno nadgrajevati.
Razprava in zaključki: V kontekstu demence primanjkuje raziskovalne usmerjenosti na
temo osamljenosti, ki bi se osredotočala v izboljšanje kakovosti življenja. Sistematičen
pregled literature potrjuje, da je osamljenost in kognitivni upad mogoče preučevati tu-
di v kontekstu zmerne in hude demence, in sicer s primernimi prilagoditvami, ki ne te-
meljijo izključno na verbalnih tehnikah zbiranja podatkov. Pri tem je pomembno po-
globiti razumevanje tako kompenzacijskih strategij oseb z demenco kot tudi zmožnosti
njihove ožje socialne mreže.
Ključne besede: osamljenost, demenca, kvalitativno raziskovanje, sistematični pregled
literature

32