Page 36 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 36
Napovedovalci in razširjenost sindroma izgorelosti pri medicinskih
sesterah edukatorkah
Radica Tasić, Gordana Stanić
Academy of Applied Studies Belgrade, The College of Health Sciences, Beograd, Srbija
Uvod: Sindrom izgorelosti na delovnem mestu je opredeljen kot stanje čustvene izčr-
panosti, depersonalizacije in zmanjšane osebne uspešnosti in izpolnjenosti. Nenehne
stresne reakcije, slabi medsebojni odnosi, mobing, tesnoba pred izgubo službe ter fru-
stracije zaradi nenehnih pritiskov nadrejenih prispevajo k razvoju sindroma izgorelosti.
Vse skupaj vodi do psihičnih in fizioloških sprememb zaposlenih s posledicami razvoja
depresije in organskih bolezni. Namen raziskave je bil preučiti prediktorje in razširje-
nost sindroma izgorelosti na delovnem mestu med medicinskimi sesterami edukator-
kami ter povezavo med psihološkimi osebnostnimi značilnostmi in zadovoljstvom pri
delu z lestvicami izgorelosti (izčrpanost, cinizem in strokovna učinkovitost).
Metode: Presečna raziskava je bila izvedena leta 2018 na 302 medicinskih sestrah edu-
katork, ki so bile zaposlene v predšolskih ustanovah na območju Beograda. Anketi-
ranke so prostovoljno in anonimno izpolnile spletna vprašalnika Maslach Burnout In-
ventory-General Survey (MBI-GS) in Big Five Plus Two Questionnaire (Big Five+) ter
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
vprašalnik o zadovoljstvu zaposlenih. Statistična analiza je bila izvedena s programsko
opremo Amos 21 in IBM SPSS Statistics 25.
Rezultati: Vzorec so bile ženske, stare 38 (±9,2) let, s povprečno delovno dobo 11 let,
večina je imela končano srednjo šolo (79,7 %). Povprečna ocena podlestvice izčrpano-
sti je bila 1,5 (±1,3), zmerna do visoka stopnja izčrpanosti pa je bila ugotovljena pri 27,6
% medicinskih sester edukatork. Povprečna ocena podlestvice za poklicno učinkovi-
tost je bila 5,3 (±0,7), ocene za nizko, zmerno in visoko izgorelost pa so bile zastopane
pri 78,8 %, 16,1 % in 5,1 %. Povprečna ocena podlestvice za cinizem je bila 1,6 (±1,1),
večina pa je imela zmerno in visoko stopnjo izgorelosti pri delu: 56,6 % in 21,1 %. Sku-
pno je imelo sindrom zmerne izgorelosti 251 (83,1 %) medicinskih sester edukatork.
Agresivnost, nevrotizem in negativna valenca so pozitivno korelirali z izčrpanostjo in
cinizmom (p < 0,001). Starost in delovna doba sta pokazali pomembno pozitivno ko-
relacijo z izčrpanostjo in cinizmom. Ugotovljena je bila tudi statistično pomembna ko-
relacija med izčrpanostjo in cinizmom pri vseh preučevanih postavkah zadovoljstva.
Razprava in zaključki: Velik odstotek medicinskih sester edukatork ima zmerno izražen
sindrom izgorelosti na delovnem mestu, kar kaže na potrebo po preventivnem ukre-
panju s ciljem obvladovanja in omilitve vpliva analiziranih prediktorjev ter izvajanju na-
daljnjih študij z namenom, da se poiskati nove napovednike za oblikovanje zdravega
delovnega okolja in preprečiti pojav sindroma izgorelosti na delu.
Ključne besede: medicinske sestre edukatorke, napovedovalci sinfroma izgorelosti, sin-
drom izgorelosti, javno zdravje
36