Page 34 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 34
Kako krepiti duševno zdravje starejših odraslih v slovenskem prostoru?
Olivera Stanojević Jerković , Suzana Oreški 2
1
1 Nacionalni institut za javno zdravje, Maribor, Slovenija
2 Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana, Slovenija
Izhodišča in namen: Starejši odrasli so izrazito heterogena skupina; obstajajo velike raz-
like med njimi pri spoprijemanju z raznimi izzivi. Ob nižji zdravstveni (in digitalni) pi-
smenosti ter višji socialni izključenosti in osamljenosti, sta prisotni stigma in diskri-
minacija ter visoko tveganje za revščino po upokojitvi. Duševno zdravje ogroža tiha
epidemija demence, porast depresivne motnje in nasilja. Kljub temu, da so potrebe
po dolgotrajni oskrbi in kadrovski primanjkljaj na tem področju za starejšo populaci-
jo še vedno v ospredju politike in javnosti, je nujno poudarjati varovalne dejavnike du-
ševnega zdravja ter pozitivne vidike staranja in starejših odraslih, kar bo izboljšalo mo-
tivacijo le-teh za vključevanje, in s tem tudi boljšo dostopnost do programov pomoči.
Predstavitev vsebine: v okviru Akcijskega načrta duševnega zdravja (Nacionalni pro-
gram duševnega zdravja 2018-2028) smo na pobudo Interdisciplinarne delovne skupi-
ne (IDS) izvedli dogodke v lokalni skupnosti: »Dan odprtih vrat za starejše občane« in
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
»Sejem dolgožive družbe« ter pripravili poročilo o izvedenih aktivnostih, kot spodbu-
do vključenim in ostalim občinam. Pripravljena in široko diseminirana so bila gradiva za
laično in strokovno populacijo. Izvedena Nacionalna konferenca je nakazala nadaljnje
aktivnosti glede na potrebe starejših odraslih. Akcijski načrt za obdobje 2024-2028 pa
(ob okrepitvi IDS z novimi člani), predvideva bolj intenzivno spodbudo za proaktivno
delo lokalnih skupnosti in oblikovanje zavezujočih strategij občinskih svetov, nadaljnje
intenzivno informiranje in ozaveščanje starejših skozi strokovno-družabne dogodke,
ter vzpostavitve dostopnih info-točk. Znotraj IDS bomo podpirali krepitev tako kom-
petenc laične in strokovne javnosti na področju duševnega zdravja, kot tudi povezova-
nje ključnih deležnikov, pripravili nabor primerov dobre prakse iz slovenskih občin in
tujine ter prispevali k pripravi vsebine destigmatizacijske kampanje, prilagojene popu-
laciji starejših odraslih. Vključenost starejših se bo spodbujala tudi s svežimi, sodobni-
mi pristopi (predpisovanje kulture, sodelovanje s knjižnicami, ambasadorji..)
Sklepne ugotovitve: Glede na poslabšanje kazalnikov duševnega zdravja starejših odra-
slih ter dosedanje izkušnje in poudarke stroke, potrebujemo prilagojene akcijske na-
črte, ki bodo bolj vključevali in povezovali vse ključne ciljne skupine: starejše odrasle,
ključne deležnike, proaktivno in opolnomočeno lokalno skupnost ter bolj ozaveščeno
širšo javnost o potrebah starejših. IDS za krepitev duševnega zdravja starejših odraslih
je, ob podpori Medresorske skupine za duševno zdravje Ministrstva za zdravje in v te-
sni povezavi z obstoječimi mrežami, lahko trajnostna širša platforma za pripravo pre-
dlogov za ukrepanje, saj se pogoji za boljše duševno zdravje starejših odraslih umešča-
jo v različne sektorje družbe tako na lokalni kot na državni ravni.
Ključne besede: starejši odrasli, promocija duševnega zdravja, akcijski načrt
34