Page 38 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Incidenca depresije pri institucionaliziranih starejših ljudeh

2
3
1
Sanja Zoranić , Mara Županić , Ivana Živoder , Vedrana Iveta 1
1 University of Dubrovnik, Dubrovnik, Hrvaška
2 University of Applied Health Sciences, Zagreb, Hrvaška
3 University North, Varaždin, Hrvaška
Uvod: Depresija je motnja centralnega živčnega sistema, ki jo povzročajo kemične
spremembe v živčnih celicah možganov. Oslabljeno duševno zdravje v starosti po-
membno vpliva na kakovost življenja, depresija pa je navedena kot najpogostejša du-
ševna motnja, ki povzroča povečanje obolevnosti in umrljivosti. Na duševno zdravje
vplivajo številni dejavniki, kot so ženski spol, telesna bolezen, nezmožnost delovanja,
izguba pomembnih ljudi in sprememba prebivališča, kar skupaj s pomanjkanjem social-
ne podpore vodi v osamljenost in socialno izolacijo, kar povzroča nagnjenost k depre-
sivnemu stanju. Cilj raziskave je bil raziskati pojavnost depresije pri institucionalizira-
nih starostnikih na območju Dubrovnika.
Metode: Raziskavo, ki temelji na kvantitativni metodologiji, smo izvedli na vzorcu 86
starostnikov obeh spolov s področja mesta Dubrovnik. Vprašalnika, uporabljena v
raziskavi, sta bila strukturiran vprašalnik o demografskih podatkih in vprašalnik Geria-
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
tric Depression Scale v skrajšani obliki. Kriteriji za vključitev anketirancev v raziskavo
so bili starost nad 60 let in stalna institucionalizacija. Ljudje s hudo duševno boleznijo
niso bili vključeni v študijo. Podatki so prikazani v absolutnih številkah in odstotkih ter
grafično v obliki diagramov in korelacijskih analiz.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da 86,04 % anketiranih ni kazalo znakov de-
presije. Blage znake je imelo 13,96 % anketirancev, noben anketiranec pa ni kazal huj-
ših znakov depresije. Skupaj 88,37 % vprašanih je bilo zadovoljnih s svojim življenjem,
80,23 % pa jih je izjavilo, da so večino časa dobre volje. Kar 70,93 % anketiranih veči-
no časa preživi zunaj doma in brez težav sprejema novosti. Rezultati raziskave kažejo,
da obstaja statistično pomembna razlika glede na spol. Starejše ženske (10,47 %) po-
gosteje kažejo znake blage depresije kot moški (3,49 %). 81,39 % sodelujočih je izjavilo,
da se večino časa počutijo srečne, čeprav so manjše razlike glede na starostno skupi-
no. Mlajši starejši ocenjujejo, da so pogosteje srečni, kar se z leti zmanjšuje. Enak trend
je zaznati tudi pri oceni kakovosti življenja, kjer jo okoli tri četrtine 65- do 69-letnikov
ocenjuje kot zelo visoko. Ta delež v starejši starosti pade na tretjino.
Razprava in zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da je največji odstotek anketirancev
zadovoljnih s svojim življenjem in dobre volje, medtem ko le manjši odstotek anketi-
rancev, večinoma žensk, kaže blažje znake depresije. Zgodnje odkrivanje in zdravlje-
nje depresije pri starejših ljudeh izboljša kakovost njihovega življenja, socialna integra-
cija in mreža socialne podpore pa zmanjšata občutek osamljenosti in izoliranosti ter s
tem pojavnost duševnih bolezni.
Ključne besede: starejši odrasli, depresija, kakovost življenja

38