Page 46 - Petelin, Ana, ur. 2024. Zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih / Health of Working-Age and Older Adults. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press

Izboljšanje trajnostne mobilnosti v Sloveniji: kolesarske pobude
za delovno sposobne odrasle

Sergej Gričar, Urška Longar , Štefan Bojnec 2
1
1 Univerza v Novem mestu Fakulteta za poslovne in upravne vede, Novo mesto, Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, koper, Slovenija
Uvod: Vsakodnevna vožnja v službo in iz službe predstavlja velik izziv v Sloveniji, kar
spodbuja raziskovanje alternativnih načinov prevoza kot je kolesarjenje. Medtem ko
kolesarjenje ponuja različne prednosti, pa ovire, kot sta varno parkiranje in odpor-
nost na vremenske razmere, ostajajo pereči problem med prebivalstvom. Slovenija s
sredstvi za reformo trajnostne mobilnosti zaostaja za sosednjo Avstrijo, zaradi česar
so potrebni učinkoviti ukrepi politik. Na drugi strani Nizozemske pobude poudarjajo
strateško načrtovanje in razvoj infrastrukture in komuniciranja ter lahko ponujajo dra-
goceno smernico za prehod prebivalcev Slovenije v trajno dnevno mobilnost.
Metode: Ta študija uporablja analizo časovnih vrst od leta 1997 do 2021 in intervju-
je, opravljene marca 2024 s predstavniki nizozemske vlade. Ti viri dajejo informacije
o pregledu trenutnih vzorcev mobilnosti in prihodnjih perspektiv, zlasti v zvezi s kole-
zdravje delovno aktivnih in starejših odraslih | health of working-age and older adults
sarjenjem v in iz službe. Ugotovitve iz nizozemskih strategij so primerjane s slovenski-
mi podatki za identifikacijo učinkovitih ukrepov za spodbujanje trajnostne mobilnosti.
Rezultati: Analiza razkriva neučinkovitost ukrepov v Sloveniji, kar dokazuje naraščanje
uporabe avtomobilov ob istočasnem upadanju uporabe koles. Dejavniki, kot so cene
goriva in razpoložljivost javnega prevoza, pomembno vplivajo na izbiro prevoza. Nizo-
zemske pobude dajejo prednost varnosti kolesarjev in mobilnosti pešcev ter poudar-
jajo področja, ki jih je treba izboljšati. Izpostavljen je pomen strateškega načrtovanja,
strateške komunikacije med javnostjo in prebivalci uporabnikov javnih dobrin ter načr-
tov oz. shem za prevoz na delo za namen razvoja trajnostnih vsakodnevnih praks mo-
bilnosti med delovno sposobnimi odraslimi.
Razprava in zaključki: Primerjava z nizozemskimi strategijami poudarja potrebo po ce-
lovitih pristopih, ki vključujejo izboljšave infrastrukture in uporabo mehkih ukrepov.
Kratkoročni in srednjeročni posegi izpostavljajo razvoj infrastrukture. Spodbude za
delodajalce, kot so kolesarska parkirišča in subvencije za trajnostni prevoz na delo,
igrajo ključno vlogo pri podpiranju trajnostnih praks prevoza med delovno sposobni-
mi odraslimi.
Uspeh Nizozemske pri spodbujanju kolesarjenja poudarja pomen sodelovanja na več
ravneh in v celovitih strategijah. Učinkovit politični konsenz je nujen za doseganje ciljev
trajnostne mobilnosti v Sloveniji. Slovenija bi morala po zgledu nizozemskih pobud da-
ti prednost strateškemu načrtovanju prevozov na delo, razvoju infrastrukture in meh-
kim ukrepom za preoblikovanje kulture mobilnosti in spodbujanju trajnostnih praks
prevozov na delo s širšimi posledicami ne le za promet, ampak tudi za nekatere druge
politike, kot sta športno-rekreacijska in zdravstvena politika.
Ključne besede: trajnost, kolesa, Slovenija, prevoz na delo, delovno sposobni odrasli

46