Page 107 - Naša pedagoška pot
P. 107
Pogovor z Orijano Gregorič, strokovno sodelavko z najdaljšim stažem dela na fakulteti
Prijateljska odbojkarska
tekmazaposlenih naULPEF
– LJ proti KP v letu 2000;
stojijo: Mojca Pečar, Orijana
Gregorič, dr. Vesna
Štemberger, Maja Burian,
Vesna Mitrović, Anja
Zorman, čepijo: Tomaž Vec,
Aleš Omahen, dr. Rado
Pišot, Janez Gartner, Bojan
Šturm, Franc Krpač
Glede na to, da sem na Cankarjevi 5 od leta 1987, gledam na razvoj in rast
fakultete z odobravanjem in velikimi pričakovanji, a tudi kritično. Včasih se
mi zazdi, če povem preprosto, da nas razvoj nekoliko prehiteva in da je korak
pred nami, zaposlenim pa nam ne uspe dohajati in predelati vseh novosti.
Aktivnosti ne pojenjajo, birokracija nas duši, kvaliteta dela trpi. Zase lahko
trdim, da velikokrat hrepenim po občutku biti na zeleni veji, se pa tehtnica
vsekakor vedno prevesi v prid novostim, inovacijam, rasti in razvoju.
Kakšne spomine imate na Pedagoško akademijo in sodelovanje z Univerzo
v Ljubljani?
Vezi, ki se stkejo med ljudmi, se težko pretrgajo. Čeprav so sodelavci iz Ljub-
ljane včasih »pozabili« na koprski oddelek, smo imeli skupne cilje, povezoval
nas je entuziazem, znali smo biti ekipa in na ta način smo uspešno sodelovati
vrsto let. Priznati moram, da so mi nekateri sodelavci in sodelavke s Pedago-
ške fakultete v Ljubljani še vedno blizu. Žal trenutkov, ko se z njimi srečam in
poklepetam, ni veliko, so pa zato ponovna snidenja zelo prisrčna.
Leta 2003 se je Pedagoška fakulteta priključila na novo ustanovljeni Univerzi
na Primorskem in od takrat doživlja pravi razcvet. Kako ste občutili ta preskok?
Ko se ozrem nazaj, priznam, da je bilo burno. Čeprav smo bili na enoti v Ko-
pru na ta korak pripravljeni, sem prepričana, da marsikdo od nas ni vedel, v
kaj točno se spuščamo in kaj nas čaka na novi poti. Z gotovostjo povem, da
ni možno prešteti vseh oddelanih ur ob prehodu na novo univerzo. Zjutraj
smo začeli z delom brez prestanka do ure kosila, kar v pisarni smo vase vrgli
sendvič ter nadaljevali z delom še pozno popoldan. Velikokrat smo si fasci-
107