Page 109 - Naša pedagoška pot
P. 109
Pogovor z Orijano Gregorič, strokovno sodelavko z najdaljšim stažem dela na fakulteti
Atrijprvestavbefakultete
v letu 1997
družine in nekaj zelo dragih sodelavcev mi je uspelo. Izziv sem spremenila
v lepo zgodbo in dragoceno življenjsko izkušnjo. Ta zgodba je sedaj že pov-
sem polna dogodkov, srečanj, anekdot. Je zelo zanimiva in ima prav posebno
mesto v mojih spominih.
Kakšni so današnji študentje v primerjavi s tistimi, ki so študij zaključili
pred 15 in več leti?
Razlike so, veliko jih je in prav je, da so. Mladi se spreminjajo skozi genera-
cije, imajo različne interese in poglede, drugačne želje in pričakovanja, raz-
lični so njihovi cilji, a vsi morajo svojo pot začeti z neke »štartne črte«. Štart
je lahko vpis na fakulteto, prva zaposlitev ali potovanje na drugo stran sveta.
Pomembno je, da se zavedajo, da je izbira njihova in da, preden naredijo ko-
rak, dobro premislijo, kaj si res želijo početi v življenju.
Mislim, da je danes mladim najtežje sprejemati odgovornost za svoja de-
janja. In prav tega – odgovornosti in samostojnosti – imajo tudi naši študenti
premalo. Še pred dobrim desetletjem so študentje sami hodili na informa-
tivne dneve, sami so spraševali za informacije v zvezi s študijem, sami so reše-
vali problematiko bivanja in prehrane, danes ni več tako. Starši in drugi bližnji
so njihovi stalni spremljevalci, so dobesedno njihove sence tudi na študent-
ski poti. Na fakulteti skušamo spremeniti to mišljenje, trudimo se dopovedati
staršem, da so njihovi otroci polnoletni in da znajo in zmorejo sami, a smo v
večini primerov neuspešni.
Zagotovo so ključ do uspeha visokošolskega zavoda tudi strokovni delavci.
Vaš prispevek in podporo je fakulteta prepoznala že leta 2006, saj vas je
nagradila z zlato plaketo Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.
109