Page 121 - Naša pedagoška pot
P. 121

Spomini zaposlenih, študentov in diplomantov


             Dr. Beno Arnejčič (visokošolski učitelj)
             Draga moja Pedagoška fakulteta! Tako si dobra, da bi ti spekel torto ... In sem
             jo spekel, veliko, okusno, čokoladno, za mojo drago Pedagoško fakulteto v
             Kopru. Sprejela si me kot dobrotljiva gospa v srednjih štiridesetih. Torte pe-
             čem od študentskih let svojim dragim ljudem. Draga Fakulteta je sladka kot
             vse moje torte. Njene plasti so odnosi, prav posebna harmonija študentov
             in nas učiteljev. Pravzaprav gre za edinstven slovenski akademski multikulti
             – študentke in študentje od prekmurskih in štajerskih ravnic, notranjskih in
             dolenjskih gričev, gorenjskih hribov pa vse tja do ljube nam Primorske. Njen
             hram kljubuje burji in vročim pripekam sonca. Odpira se širini morja Adrijan-
             skega. Še zmeraj je tako slastna in enkratna kot vsaka moja torta, ki jo leto
             za leto pečem dragim ljudem. Vse najboljše za te, moja draga Pedagoška fa-
             kulteta! Čas je, da ti spet spečem torto, tako Abrahamovo, torto, skozi katere
             plastibočutititovariškopovezanost,solidarnostinvzajemnostodnosovmed
             profesorji in študenti.


             Dr. Silva Bratož (visokošolska učiteljica)
             V dveh desetletjih dela na Pedagoški fakulteti se je nabrala že polna malha
             lepih spominov. Med njimi me eden prvih, pred skoraj 20 leti, še vedno na-
             smeje.Takrat semnaPedagoški fakulteti delalasamo polovično in semkomaj
             koga poznala. Iz tajništva me je Orijana poklicala, če pridem na akademski
             zbor, in sem odgovorila, da pridem, a z zamudo, ker sem imela ravno takrat
             predavanja. Ko sem prišla do P2, kjer je potekal akademski zbor, sem pred
             vrati doživela neverjetno topel sprejem kolegov. Mara, Darjo, Vida in še kdo
             so me res prisrčno pozdravili in izrazili navdušenje, da sem prišla. Pomislila
             sem, da je pa na tej fakulteti res prijetno vzdušje, če vsakega tako lepo sprej-
             mejo. Čez nekaj minut sem sicer ugotovila, da so me vsi čakali, ker je bila
             moja prisotnost nujna za sklepčnost akademskega zbora, a občutek topline
             in prijetnega vzdušja je ostal do danes.


             Dr. Majda Cencič (visokošolska učiteljica)
             Ko sem prekinila zaposlitev na Univerzi v Ljubljani, Pedagoški fakulteti in se
             jeseni leta 2005 za polni delovni čas zaposlila le na Univerzi na Primorskem,
             Pedagoški fakulteti, sem domačim rekla, da sem prišla za nižji osebni doho-
             dek na isto delovno mesto, da imam več pedagoškega in drugega dela, a da
             sem bolj zadovoljna. Odgovor moža je bil: »Najvažnejše je, da si bolj zado-
             voljna.«


                                                                            121
   116   117   118   119   120   121   122   123   124   125   126