Page 126 - Naša pedagoška pot
P. 126

Spomini zaposlenih, študentov in diplomantov


                  Jiri Kočica (visokošolski učitelj)
                  Zdaj bo že vsaj šest let od tega, kar me je slikar in profesor Tilen Žbona pova-
                  bil, da sodelujem v snovanju nekaterih predmetov za takrat še niti ne potrjen
                  program za nov študij vizualnih umetnosti in oblikovanja, kar sem seveda z
                  veseljem sprejel. Sodelovanje in kreiranje vsebin je bilo zame zelo zanimiva
                  naloga, imel sem nekaj izkušenj iz srednješolskih prenov in tudi iz »bolonj-
                  ske prenove«, ki sem jo pomagal snovati na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
                  Toda za PEF VUO je bil to bistveno drugačen pristop, kajti program sam je že
                  imel multidisciplinarno zasnovo in način razmišljanja v tako zasnovani struk-
                  turi je zahteval veliko bolj odprte in divergentne zamisli, ki so se morale na
                  koncu zliti v skupno celoto. Prehod na VUO, ko smo začeli s predavanji pr-
                  vim generacijam študentov, je bil zame res nekaj posebnega v vseh pogledih.
                  Ne samo z vidikov, ki se tičejo mojega poklicnega, umetniškega sveta, tem-
                  več tudi z vidika pedagoga, ki se lahko končno posveti vsebini, ki jo goji kot
                  umetnik in kot učitelj že vse svoje življenje. Prav tako tudi v strogo umetni-
                  škem,profesionalnemsmisluin smislunovih mednarodnih sodelovanjjebilo
                  zame bistveno drugače vse: z entuziazmom in s podporo sodelavcev, z insti-
                  tucionalno podporo, ki je odraz prijaznega vodstva PEF in se pozna skoraj na
                  vsakem koraku, je bilo sploh možno, da sem danes začuden nad tem, kako
                  sem v dobrih dveh letih ob normalnem učiteljskem delu sploh lahko vzpo-
                  stavil stike z madžarskimi kolegi, belgijsko umetniško akademijo iz Genta, so-
                  organiziral in soustvaril kar nekaj razstav s profesorji iz VUO, nekateri s(m)o
                  sodelovali tudi v enih prvih knjig, ki so bile napisane v Sloveniji na tematiko
                  znanost – umetnost v sodelovanju s Kemijskim inštitutom, pravkar vzposta-
                  vljamo sodelovanje z novosadsko akademijo in avstrijskimi kolegi iz Tehni-
                  ške univerze na Dunaju ... In ob tem smo v okviru UP celo spisali prijavo za
                  projekt Crea-Cult Europe. In tudi s študenti sodelujemo v projektu AshCycle
                  z Zavodom za gradbeništvo. Pravzaprav se mi zdi skoraj neverjetno, kaj vse
                  se je dogajalo v tako kratkem času ob tem, ko poleg vsega dobesedno še
                  vedno sooblikujemo nek nov umetniški študijski program, nov ritem doga-
                  janja na PEF vsaj z vidika določenega umetniškega področja, iščemo nove
                  možne povezave in tudi sproti, s povezovanji z lokalno skupnostjo soustvar-
                  jamo kulturno življenje na Obali. Pri tem moram še enkrat omeniti študente
                  in njihovo zagnanost, njihove ideje ter njihov prispevek k temu vzdušju, ki je
                  dejanski navdih vsaj zame, a verjamem, da tudi za vse druge zaposlene v tem
                  res prijaznem in vzpodbudnem okolju.

                  Dr. Barbara Kopačin (visokošolska učiteljica)
                  Jeseni 1994 semsevpisalanaPedagoško fakulteto UniverzevLjubljani,enoto
                  v Kopru. Na prvih predavanjih nam je takoj po predstavitvi profesor Mirko
                  126
   121   122   123   124   125   126   127   128   129   130   131