Page 122 - Naša pedagoška pot
P. 122
Spomini zaposlenih, študentov in diplomantov
Dr. Nastja Cotič (visokošolska učiteljica)
Prvič, ko sem vstopila na fakulteto, je bilo zame vse tuje in neznano. Prostori
so se mi zdeli majhni in niso nič kaj dosti spominjali na fakulteto, ki sem jo
pred tem obiskovala. Poleg tega je bila predavalnica za naravoslovje in teh-
niko (PNT) zelo majhna. Vendar so se skozi leta stvari in predstave spreme-
nile. Fakulteta je zame postala prostor, kjer sem se in se še odlično počutim,
saj po njenih majhnih hodnikih prevladuje dobra volja, pozdravi in nasmehi.
Zjutraj, ko vstopim v prostore fakultete, me vedno pritegne vonj po kavi, ki
se kuha v čajni kuhinji, ter glasovi sodelavcev po hodnikih, kar me obdaja
s toplino. Velikokrat na hodnikih slišim študente, ki posedajo v atriju ali na
stopnicah, med seboj se pogovarjajo, smejijo, gledajo v telefončke ali pišejo
priprave na svojih računalnikih. Tudi predavalnica za naravoslovje in tehniko
je v mojih očeh postala »velika«, v njej je toliko stvari, da lahko vsak najde
nekaj zase. Kar pa je še najpomembneje, v njej so sodelavci, ki me podpirajo
in z menoj delijo dobre in slabe trenutke dneva. Vse našteto se lahko zdi ne-
pomembno, ampak je postalo del mojega vsakdana in je »majhna« fakulteta
zrasla v »veliko«, saj je to prostor, kjer se počutim sprejeto in prijetno. Prostor,
kjer so kljub današnjim negotovim časom dobri medosebni odnosi še vedno
vospredju, ravnozatolahko naši fakulteti rečemo, da je velika.
Nemanja Cvijanović (visokošolski učitelj)
Naj se sliši nenavadno, a proces snovanja, ustvarjanja in razvoja Oddelka za
vizualno umetnost in oblikovanje Pedagoške fakultete Univerze na Primor-
skem spremljam neprekinjeno od dne, ko mi je moj dolgoletni prijatelj, so-
študent in kolega Tilen Žbona v pogovoru omenil, da se načrtuje ustanovitev
novega oddelka za umetnost in oblikovanje v Kopru. Z veseljem sem sprejel
sodelovanje pri oblikovanju učnega načrta novega oddelka kakor tudi pe-
dagoško delo od vpisa prve generacije vizualnih umetnikov in oblikovalcev
do danes.Vnadvsekonstruktivnemsodelovanjunašegadelovnegakolektiva
s poudarkom na umetnikih Sapanjos, Jeranko-Marconi in Mavric (in seveda
tudi na drugih dragih tovariših in tovarišicah) so bili doseženi odlični rezul-
tati, tako da lahko danes, po le treh letih obstoja oddelka, varno trdimo, da
je VUO s svojim programom uspel ustvariti temelje za nastanek nove mlade
slovenske in mednarodne likovne scene v Primorju. Če upoštevamo razvit lo-
kalni strokovni institucionalni kontekst, bi potencial te mlade kulturne scene
in njena umetniška produkcija lahko močno vplivala na decentralizacijo so-
dobne umetniške produkcije in njeno distribucijo tako v Sloveniji kot v regiji
nasploh. Samo naprej, VUO in PEF!!!
122