Page 63 - Naša pedagoška pot
P. 63

Obuditev spominov ob petdesetletnici

                  Pedagoške fakultete


                  Dr. Miroslava Cencič
                  Upokojena profesorica




             Naša pedagoška šola praznuje petdeset let. To ni posebej dolgo obdobje v
             primerjavi z 38 leti, ko sem delovala v tej ustanovi, ki so bila bliskovito kratka.
               Pogled nazaj nam prikaže veliko dinamiko tega obdobja. Spremenilo se je
             poimenovanje naše države. Trikrat se je spremenil tudi denar, s katerim so
             nas plačevali, in ki je bil najprej plača, potem pa osebni dohodek. Spremenil
             se je tudi način izplačevanja. Dolgo smo ga dobivali na roke v kuverti ali po
             pošti, potem na čekovne knjižice, ko smo plačevali s čeki, nazadnje pa kar na
             kartico, ko ga dobimo v roke s pritiskom na gumb na bankomatu ali pa ga
             porabljamo tako, da ga niti ne vidimo.
               Magično število tri velja. Trikrat se je spremenilo poimenovanje ustanove
             za učiteljsko izobraževanje (višja pedagoška šola, pedagoška akademija, pe-
             dagoška fakulteta). Spremenilo se je tudi trajanje izobraževanja, ukinjeno je
             bilo tradicionalno štiri- in petletno srednješolsko učiteljsko izobraževanje, po
             končani srednji šoli se je poklicno izobraževanje začelo na dveletni višji šoli
             in prešlo na štiriletno fakulteto, ki se podaljšuje v petletno. Spremenilo se je
             tudi poimenovanje pedagoških predmetov na višji in visoki šoli pa tudi poi-
             menovanje osnovnošolskih predmetov. Spreminjalo se je tudi število izobra-
             ževalnih ustanov. Ljubljanska pedagoška akademija je odprla tri dislocirane
             oddelke za razredni pouk, nato pa je dva ukinila in ostal je samo še v Kopru.
               Spremenilo se je tudi poimenovanje vodstvenega in učiteljskega kadra ter
             diplomantov študija. Najprej smo imeli predstojnike, potem smo dobili de-
             kane, začeli smo koti višji predavatelji, po reformi pa smo se morali potruditi,
             da smo postali doktorji in najmanj docenti, ki so jim pri preobsežnem delu
             pomagali asistenti.
               Diplomanti pedagoške šole so bili najprej učitelji in predmetni učitelji, po
             reformi pa so postali profesorji. Spreminjali in predelovali smo tudi študijske
             programe. Napredek pedagoške znanosti je od nas zahteval te spremembe,
             ampak učiteljski duh je ostajal vseprisoten.
               To potsem kotdejavnikprehodila tudi sama, deloma na oddelku v Kopru.
               Moja pot v Koper se je začela, ko so v tem kraju odprli višjo pedagoško
             šolo. Eno leto prej je začel delovati oddelek za razredni pouk v Novi Gorici.


                                                                            63
   58   59   60   61   62   63   64   65   66   67   68