Page 78 - Naša pedagoška pot

Majda Mihačič, Tiziana Križmančič in Kristina Kovačič

Vesela družba pred zidanico
na študijskem izletu
vPrekmurju v letu1988
(osebni arhiv)

Prva je zagovarjala diplomsko nalogo že novembra 1992, ostale v kasnejših
letih v Ljubljani. Dve sta bili tudi nagrajeni s Prešernovo nagrado Univerze v
Ljubljani.
Leta 1996 je ena izmed diplomantk vložila prošnjo za priznavanje univerzi-
tetne diplome, da bi izkoristila možnost, ki jo slovenskim učiteljem in profe-
sorjem nudi zakon. Istega leta ji je na podlagi mnenja Vsedržavnega šolskega
sveta italijanski minister za izobraževanje priznal enakovrednost univerzite-
tnega naslova, doseženega v Sloveniji – ekvipolenco (fakulteta za izobraže-
valne vede v Italiji namreč ni še obstajala). Ta ji je omogočala poučevanje na
slovenskih šolah z vsemi prednostmi in dolžnostmi, ki jih diploma prinaša.
S tem se je odprla pot priznanja tega študija tudi ostalim. Slovenska šola je
tako dobila prve profesorice razrednega pouka v Italiji.
Večina izmed desetih diplomantk nas je nadaljevala z delom na stopnji ra-
zrednega pouka. Naše delo je vsebovalo odgovorne zadolžitve, vodenje tudi
mednarodnih projektov, sodelovanje pri pripravi učnih gradiv in raznovrst-
nih publikacij. Dve izmed nas sta čez nekaj let postali ravnateljici.
Na obdobje študija nas vežejo prijetni in dragoceni spomini. Aprila 1988
smo se udeležile dvodnevnega študijskega izleta v Prekmurje, med katerim
smo študentke pobliže spoznale model dvojezičnega šolstva. V spremstvu
predstojnice Pedagoške akademije in pedagoškega svetovalca za dvojezične
šole v Prekmurju smo si ogledale osnovno šolo v Lendavi in prisostvovale
učnima urama. Poleg šole smo obiskale še zidanico, kjer smo lahko uživale
ob pogledu na terase vinogradov in degustirale vrhunsko kapljico, ki jo tu

78