Page 13 - Mirko Slosar Glasbenik svojega časa
P. 13
Dr. Breda Oblak o dr. Mirku Slosarju
Dr. Breda Oblak o dr. Mirku Slosarju
Z Mirkom Slosarjem se v njegovem prvem obdobju glasbenega delovanja
osebno nisem srečala, poznala pa sem njegove umetniške dosežke, ki jih
je uresničeval s svojimi pevskimi zbori. Na seminarskih srečanjih z učitelji iz
Slosarjevega okolja sem naletela na vesti in ocene njegovega širšega delova-
nja, ki ga je opravljal kot pedagoški svetovalec za glasbeni pouk na koprski
enoti Zavoda za šolstvo in kot urednik glasbenega programa Radio Koper –
Capodistria. Nedvomno pa je bilo v ospredju petje in z njim zborovska pesem.
Najina neposredna osebna srečanja so se tako zgodila na Reviji mladinskih
zborov v Zagorju ob Savi in na Mladinskem pevskem festivalu v Celju. Glede
na veliko število zborov, ki jih je vodil, naj omenim le nekatere izmed njih, kot
so bili Mešani pevski zbor Obala Koper, Moški pevski zbor Dragotin Kette iz
Ilirske Bistrice in nenazadnje Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič, ki
je obenem postal tudi redni zborovodski seminar za učitelje in vzgojitelje.
Osrednje obdobje najinih srečanj se je nadaljevalo v 90. letih prejšnjega
stoletja, ko se je Mirko Slosar odločil za podiplomski doktorski študij na Aka-
demiji za glasbo v Ljubljani. Študijska dokumentacija je dokazovala, da je
kandidat Mirko Federik Slosar po končanem učiteljišču nadaljeval študij na
Oddelku za glasbeno vzgojo Pedagoške akademije v Ljubljani, zatem pa še
na Oddelku za glasbeno pedagogiko Akademije za glasbo, kjer je diplomiral
25. 3. 1975. Sledil je magistrski študij iz zborovskega dirigiranja, ki ga je opravil
na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu.
Doktorsko disertacijo z naslovom Dejavniki uspešnosti razrednih učiteljev pri
glasbeni vzgoji na razredni stopnji osnovne šole je Mirko Slosar sklenil z jav-
nim zagovorom leta 1995. Kot somentorja sva bila imenovana dr. Breda Oblak
(Akademija za glasbo, glasbena pedagogika in didaktika) in dr. Leon Zorman
(Filozofska fakulteta, metodologija s statistiko; profesor je kot zunanji sodela-
vec več let predaval tudi na Akademiji za glasbo).1
V spominu mi je ostal Mirkov zagovor disertacije. Njegov povzetek je
objavljen v zborniku Akademija za glasbo: 1919-1939-1999 (2000b, str. 120):
»Glasbenopedagoška praksa in izsledki raziskav opozarjajo, da so med
1 Še krajši spominski utrinek: Na zagovoru pred številno publiko v povsem polni predavalnici
sem opazovala spremenjeno Mirkovo obličje, ki je bilo tokrat – v primerjavi z njegovo običajno
optimistično, veselo podobo – izrazito resno, prežeto z odgovornostjo. Enak videz in resnost
dogajanja je izkazoval tudi Mirkov sin Anže, ki je sedel med publiko v zadnjem delu predaval-
nice. Ob koncu zagovora in razglasitvi mnenja komisije me je razveselil nadvse topel objem
sina Anžeta z uspešnim očetom. Mirkov sin Anže Slosar iz Kopra (nekoč zlati maturant bežigraj-
ske gimnazije v Ljubljani, diplomant Univerze Cambridge) je dandanes mednarodno uveljav-
ljen astrofizik v ZDA – deluje na znanstvenem inštitutu Brookhaven National Laboratory.
13