Page 39 - Mirko Slosar Glasbenik svojega časa
P. 39
Življenje
tudi v negovanju ljubiteljske glasbene kulture. Za dosežke na glasbe-
nem in kulturnem področju je dr. Mirko Slosar prejel več nagrad, kot so
na primer Zlata plaketa Zveze kulturnih organizacij Slovenije za strokov-
no delo na področju mladinskega zborovskega petja in za sodelovanje
na revijah mladinskih pevskih zborov Slovenije; Gallusovo plaketo kot
najvišje republiško priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije za
umetniške dosežke; Srebrno plaketo Sklada za ljubiteljsko kulturo Re-
publike Slovenije ter leta 2007 prejeto Nagrado Republike Slovenije za
življenjsko delo na področju vzgoje in izobraževanja.
V akademski prostor je vstopil v 90. letih prejšnjega stoletja. Kot
predstojnik Oddelka za razredni pouk v Ljubljani in predstojnik Enote
v Kopru ljubljanske Pedagoške fakultete je, še pred ustanovitvijo Uni-
verze na Primorskem, organizacijsko vodil in vsebinsko sooblikoval vi-
sokošolski prostor za izobraževanje učiteljev, s posebnim poudarkom
na inoviranju pouka italijanskega jezika na razredni stopnji osnovne
šole. Znanstveno in strokovno pa je deloval na področju glasbene pe-
dagogike. Doktoriral je na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, pod
mentorstvom zasl. prof. dr. Brede Oblak. Na osnovi dolgoletnih izkušenj
s poučevanjem glasbe in raziskovanjem didaktike glasbe je razvil te-
oretična izhodišča za nov pristop h glasbenemu opismenjevanju, ki
temelji na doživljanju glasbe in slušnem zavedanju funkcij dominante
in tonike. Slednje avtor opredeljuje kot naravno hrbtenico melodične-
ga posluha oziroma harmonskega posluha in posluha za tonalnost. Na
omenjenem odnosu dominante-tonike in principu slikovnega glasbe-
nega zapisa sta inovativno zasnovana didaktična kompleta za glasbeno
vzgojo v prvem in drugem razredu osnovne šole. Omenjeni pristop h
glasbenemu opismenjevanju je bil tudi tema mnogih izobraževanj za
učitelje, ki jih je dr. Mirko Slosar izvajal doma in v tujini. Še danes nam
odzvanja v ušesih sigla, s katero so študentje študijskega programa
Razredni pouk začenjali predavanja pri predmetih Glasbene vsebine in
Didaktika glasbene vzgoje: »Dobro jutro, dober dan, mi želimo vam.«.
Vselej je verjel v glasbo kot umetnost. Zato ne preseneča kritičen za-
pis v uvodu priročnika za učitelje Glasbena mavrica, v katerem izposta-
vi: »Od glasbene vzgoje, ki bi temeljila na vsakdanji medijski glasbi
dvomljive kakovosti, ne moremo pričakovati uspešnega in sodobnega
glasbenega pouka in ne celostnega glasbenega razvoja učencev. V sfe-
ri popularnosti ne bomo našli glasbenih vrednot, ki bi vzgajale. Izgo-
vor, da je ta glasba učencem blizu, lahko uporabijo le tisti, ki ne ločijo
med bližino in vsiljivostjo; da je tak glasbeni pouk sodoben pouk zaradi
39