Page 64 - Učilnica za življenje
P. 64

PetraFurlaninNinaKrmac


                  pogostejše zaradi razvojnih značilnosti, nezavedanja nevarnosti na igralih in
                  slabe presoje strokovnih delavcev. Strokovni delavci z daljšo delovno dobo
                  menijo, da se možnosti poškodb povečujejo s starostjo otroka. Prav tako je
                  delovna doba pomemben dejavnik pri mnenjih o dostopu do avtomatskih
                  eksternih defibratorjev (AED) v vrtcu. Daljša delovna doba povečuje prepri-
                  čanje, da AED ni na voljo, kar kaže na pomanjkanje opremljenosti in uspo-
                  sobljenosti za njegovo uporabo v vrtcih. Nazadnje izpostavljamo še mnenja
                  o izvajanju pregledov otroškega igrišča, ki se razlikujejo glede na delovno
                  dobo strokovnih delavcev. Zaposleni z daljšo delovno dobo bolj zaupajo, da
                  se pregledi izvajajo vsakodnevno, kar je v skladu s Pravilnikom o normativih
                  in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca (2000), ki zahteva
                  redno vzdrževanje in pregledovanje igrišč.
                    Navedeni rezultati izpostavljajo pomembnost kakovostnih in varno obli-
                  kovanih zunanjih prostorov vrtca, saj strokovni delavci zaznavajo večjo po-
                  javnost poškodb na vrtčevskem igrišču v primerjavi s sprehodi v okolico. Ta
                  ugotovitev pomeni dodatno pozornost pri načrtovanju, vzdrževanju in nad-
                  zoru igrišč ter usposabljanju strokovnih delavcev za prvo pomoč. Le tako
                  bomo lahko zagotovili varno in spodbudno učno okolje na prostem.
                    Omejitev raziskave predstavlja relativno nizko število vključenih strokov-
                  nih delavcev, kar lahko negativno vpliva na splošno veljavnost ugotovitev.
                  Kot nadgradnjo raziskave predlagamo izvedbo intervjujev s strokovnimi de-
                  lavci, kar bi omogočilo globlji vpogled v razloge za obiskovanje oz. neobisko-
                  vanje določenih zunanjih površin z otroki ter s tem pripomoglo k boljšemu
                  razumevanju in izboljšanju praks uporabe zunanjega učnega okolja.


                       Literatura
                       Bollig, G., Myklebust, A. G., in Østringen, K. (2011). Effects of first aid training in
                          the kindergarten-a pilot study. Scandinavian Journal of Trauma, Resuscita-
                          tion and Emergency Medicine, 19, 13.
                       Chawla, L. (2015). Benefits of nature contact for children. Journal of Planning
                          Literature, 30(4), 433–452.
                       Copeland, K. A., Kendeigh, C. A., Saelens, B. E., Kalkwarf, H. J., in Sherman, S. N.
                          (2012). Physical activity in child-care centers: Do teachers hold the key to
                          the playground? Health Education Research, 27(1), 81–100.
                       Dankiw, K.A., Tsiros,M.D., Baldock,K. L.,inKumar, S. (2020). Theimpacts of
                          unstructured nature play on health in early childhood development: A sy-
                          stematic review. PLoS One, 15(2), e0229006.
                       Dowda, M., Brown, W. H., McIver, K. L., Pfeiffer, K. A., O’Neill, J. R., Addy, C. L., in
                          Pate, R. R. (2009). Policies and characteristics of the preschool environment
                          and physical activity of young children. Pediatrics, 123(2), 261–266.


                  64
   59   60   61   62   63   64   65   66   67   68   69