Page 69 - Učilnica za življenje
P. 69

Učenje na prostem v očeh študentov

                  predšolske vzgoje


                  Nataša Dolenc                  Nastja Cotič
                  Univerza na Primorskem         Univerza na Primorskem
                  natasa.dolenc@pef.upr.si       nastja.cotic@pef.upr.si


                  Prispevek obravnava mnenja študentov o učenju na prostem. V raziskavi je
                  sodelovalo 43 študentov 2. letnika Pedagoške fakultete Univerze na Primor-
                  skem, študijskega programa Predšolska vzgoja. Podatke smo pridobili s po-
                  močjo vprašalnika, ki je zajemal tri sklope: (1) demografski podatki ter asoci-
                  acije ob besedni zvezi »učenje na prostem«, (2) mnenja sodelujočih o predno-
                  stih učenja na prostem in ovirah pri njem, (3) izkušnje z učenjem na prostem v
                  času študija ter področje, kjer bi vprašani potrebovali še dodatno izobraževa-
                  nje za učinkovito izvajanje učenja na prostem. Rezultati raziskave so pokazali,
                  da imajo študenti pozitiven odnos do učenja na prostem, po njihovem mne-
                  nju ima tovrstno učenje pozitivne učinke na otrokove sposobnosti, ki se kažejo
                  v boljših gibalnih sposobnostih, večji motivaciji in povezovanju otrok z narav-
                  nim okoljem. Izrazili so mnenje, da tekom študija niso pridobili dovolj izkušenj
                  za izvajanjeučinkovitegaučenjanaprostem in da bipotrebovalipredvsemdo-
                  datno znanje za načrtovanje ter pripravo dejavnosti na prostem.
                  Ključne besede: naravoslovje, učenje na prostem, predšolska vzgoja, mnenje
                  študentov
                          © 2024 Nataša Dolenc in Nastja Cotič
                  https://doi.org/10.26493/978-961-293-403-3.69-83


             Uvod
             Življenje otrok je danes precej drugačno kot nekoč, saj imajo manj možnosti
             za prosto igro na prostem in neposreden stik z naravo. Poleg tega nimajo več
             toliko priložnosti zaraziskovanjesvojeokolice.Otrok dandanesizkušnjeo na-
             ravi pridobiva pretežno preko knjig, spleta, televizije, dokumentarnih filmov
             o naravi, kar vodi do vse večje odtujenosti od narave. Otroci vse pogosteje
             uporabljajo tudi digitalno tehnologijo, ki jim omogoča posredno spoznava-
             nje rastlin, živali, pojavov in procesov, ki jih v resnici še niso videli, težava pa
             je, da so na ta način prikrajšani za bivanje v naravi, na svežem zraku, ter za
             preučevanje in raziskovanje svojega neposrednega okolja (Golubović-Ilić in
             Mikarić, 2023). Gabriela Bento in Gisela Dias (2017) izpostavljata, da otrokom
             primanjkuje stika z naravo in igre na prostem.
               Ker je stik otrok z naravo vse bolj omejen ali ga sploh ni, so lahko vrtci in
             šole, kjer otroci preživijo okoli 40 ur na teden, zadnja priložnost, da jih po-


                  Dolenc,N.,in Cotič,N.(ur).(2024). Učilnica za življenje: vzgoja in izobraževanje
                  za trajnostni razvoj. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
   64   65   66   67   68   69   70   71   72   73   74