Page 24 - Samomorilno vedenje mladostnikov

Slika 1.3: Število umrlih zaradi samomora med letoma 1997 in 2020 za starostno
skupino 25–29 let
50
Skupaj
40 Moški
30 Ženske
20
10
0
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

Vir podatkov: SURS (2021)

Veliko več, kot je smrti zaradi samomora, pa je med mladostniki samomorilnih misli in ide-
acij (oz. teženj). V študiji SEYLE (Carli idr., 2014), ki je potekala v enajstih evropskih državah
– tudi Sloveniji – je 3,0 % fantov in 5,1 % deklet (skupaj 4,2 %) že poskušalo izvesti samo-
mor, skoraj vsak četrti fant (24,5 %) in več kot vsako tretje dekle (38,7 %, skupaj 32,3 %)
pa so razmišljali o samomoru. V študiji je sodelovalo 12.312 mladostnikov (44,8 % fantov,
55,2 % deklet) s povprečno starostjo 14,9 (SD = 0,9) let.

Samomorilna razmišljanja so pri adolescentih pogosta, saj spadajo med normativni (torej
pričakovani) proces odraščanja in iskanja samega sebe. Zato sama po sebi ne pomenijo
psihopatologije in potrebe po intervenciji (Martin in Volkmar, 2007), vendar je ključno,
da resnejše ideacije ne ostanejo spregledane.

Razvojne posebnosti samomorilnega

vedenja mladostnikov

Samomorilno vedenje mladostnikov je zaradi posebnosti njihovega razvojnega obdobja
težko preprečevati in tudi preučevati. Za prepoznavo samomorilnega vedenja se namreč
pogosto naslanjamo na zaznavo sprememb v razpoloženju in vedenju posameznika.
Pri otrocih in mladostnikih pa so spremembe normativni del razvojnega obdobja. Zaradi
tega imamo pogosto težavo razlikovati normativne spremembe od bolj tveganih oz. psiho-
patoloških.

Dodatna ovira pri prepoznavi samomorilnega vedenja med mladimi je lahko tudi ocenje-
vanje samomorilnega vedenja. Že pri odrasli populaciji ima napovedovanje samomorilne-
ga vedenja nizko napovedno vrednost (Runeson idr., 2017), pri mladostnikih pa so teža-
ve še večje (Harris idr., 2019). Zanesljivost ocenjevanja je nizka na eni strani tako zaradi

22