Page 29 - Samomorilno vedenje mladostnikov

Težave v duševnem zdravju

Pri približno polovici primerov samomorilno ogroženih odraslih je pomembnejši dejavnik
tveganja prisotnost enega izmed simptomov duševne bolezni, pri ostali polovici pa naj-
demo v ozadju duševne stiske, ki sodijo v kategorijo reakcij na obremenitve in doživetja,
ki smo jih deležni v življenju (Martin in Volkmar, 2007).

Za pogostost duševnih motenj pri mladostnikih, ki so umrli zaradi samomora, navajajo raz-
lične študije različne podatke; pri 47–74 % (Rüütel idr., 2014) oziroma celo pri 90 % (Martin
in Volkmar, 2007) mladostnikih naj bi bila ugotovljena resna psihopatologija ali duševna
motnja. V dveh tretjinah primerov so to motnje razpoloženja; pri dekletih depresija, pri fan-
tih depresija z motnjami vedenja, ki se kaže kot razdražljivost, impulzivnost in z izbruhi
agresije (Kutcher in Chehil, 2007; Martin in Volkmar, 2007). Motnje razpoloženja ali veden-
ja, predvsem pri fantih, pogosto spremlja tudi škodljivo uživanje psihoaktivnih substanc.

Anksiozne motnje so prisotne pri eni četrtini oziroma eni tretjini primerov. Te navadno os-
tajajo spregledane najdlje časa, saj so taki mladostniki za okolico pogosto manj opazni.
V številnih primerih gre za t. i. »pridne« otroke, ki niso problematični, s svojim vedenjem ne
vzbujajo pretirane pozornosti, so akademsko relativno uspešni, lahko tudi zelo ambiciozni
in perfekcionistični.

Pri tretjini oziroma polovici primerov samomorilno ogroženih otrok pa srečamo izolirano
motnjo vedenja (Goldberg in Murray, 2006; Kutcher in Chehil, 2007; Martin in Volkmar,
2007) za katero je značilen zaostanek na posameznem razvojnem področju (npr. govoru),
medtem ko razvoj inteligenčnih in drugih sposobnosti poteka v normativnem okvirju. Mla-
dostniki z izoliranimi motnjami vedenja se pogosto počutijo drugačne od svojih sovrstni-
kov, kar lahko vodi v občutke negotovosti, slabšega zaupanja vase in nižje samopodobe
(Pregelj idr., 2013).

V nedavni študiji SEYLE (Carli idr., 2014) so raziskovalci ugotovili, da lahko mladostnike
s povečanim tveganjem za razvoj težav v duševnem zdravju razdelimo v dve podskupini.
Navadno opazimo skupino, ki je veliko manjša (v študiji so vanjo razporedili 13,2 % mla-
dostnikov) in kjer mladostniki kažejo navzven razvidno tvegano vedenje; poslužujejo se
tvegane uporabe alkohola, zlorabljajo droge, kadijo, malo spijo in se ne gibajo. Pogosto
pa je spregledana druga, večja skupina ogroženih mladostnikov (29 %), ki navadno ne ka-
žejo problematičnega vedenja navzven. To so mladostniki, ki zelo malo spijo, se ne gibajo
in veliko časa preživijo ob uporabi različnih elektronskih medijev (npr. računalniki in tele-
foni). Gre za t. i. »nevidno« skupino (Slika 2.1), ki jo zaradi neproblematičnosti zlahka spre-
gledamo, zato je zavedanje, da takšna podskupina mladostnikov obstaja, zelo pomembno.

27