Page 26 - Samomorilno vedenje mladostnikov
P. 26

problema. Hkrati lahko nekonstruktivno soočanje povzroči novo stisko, s čimer se vzpostavi
                 začaran krog nefunkcionalnega vedenja.

                 Ovire, na katere lahko mladostniki naletijo pri iskanju pomoči, so lahko tudi del širšega
                 družbenega okvirja. Če družba kot celota ne spodbuja iskanja (strokovne) pomoči, stigmati-
                 zira osebe v stiski in ne nudi virov pomoči, bodo mladostniki začeli povzemati takšne vzorce
                 (Aguirre Velasco idr., 2020). Socialne predstave usmerjajo stališča do iskanja pomoči in
                 posredno tudi določajo, do kolikšne mere bo večina prebivalstva poznala in prepoznala du-
                 ševne motnje, bila sposobna prepoznati stisko ter najti vire pomoči. Tabuiziranje in nepo-
                 znavanje samomorilnega vedenja privede do napačnih predstav in stigme, ki le še dodatno
                 poglobita stisko mladostnikov s povečanim tveganjem za težave v duševnem zdravju. Zato
                 je še posebej pomembno, da se v družbi govori o temah duševnega zdravja.


                   ZAKLJUČEK
                   Ker spada Slovenija v svetovni vrh s samomorom ogroženih držav, in ker se letno
                   soočamo s 15 do 20 samomori mladostnikov, mlajših od 19 let, je preprečevanje
                   samomorilnega  vedenja med mladostniki ne le  zelo potrebno, ampak nujno.
                   Preprečevanje samomorilnega  vedenja med mladostniki je celostna naloga,
                   v katero morajo biti vključeni vsi, ki imajo možnost in dolžnost vplivanja na duševno
                   zdravje v družbi ter družini. Uspešnost preprečevanja samomorilnega vedenja je
                   bistveno večja takrat, kadar ga preprečujemo v manj nevarnih oblikah (samomorilne
                   misli, manj nevarni poskusi samomora). Opismenjevanje mladostnikov o težavah
                   o duševnem  zdravju ter primernih  ukrepih, ko se težave pojavijo, predstavlja
                   ključen,  vendar  ne zadosten vidik  preprečevanja  samomorilnega  vedenja v  tej
                   skupini. Izjemno pomemben del takega preprečevanja je tudi izobraževanje, ki je
                   namenjeno predvsem okoljem zunaj sistema zdravstva (Wasserman idr., 2015).
                   Gre za t. i. vratarje sistema, ki so z ustreznimi znanji zmožni prepoznati stisko pri
                   mladostnikih, oceniti njeno resnost ter ustrezno ukrepati.





















                                                    24
   21   22   23   24   25   26   27   28   29   30   31