Page 33 - Samomorilno vedenje mladostnikov

Spolnost

Mladostništvo je za marsikaterega mladostnika čas, ko doživi prvi spolni odnos. V Sloveniji
o izkušnji spolnega odnosa poroča vsak peti 15-letnik ter skoraj vsak drugi 17-letnik (Jeriček
Klanček idr., 2015). V zadnjih letih je opaziti, da se starostna meja pri prvem spolnem odno-
su zvišuje, kar predstavlja optimističen kazalnik javnega zdravja.

Spolnost je sicer pričakovana fiziološka komponenta v razvoju mladostnika, vendar raz-
iskave kažejo, da se prezgodnje pobude k spolnim odnosom pogosto povezujejo s števil-
nimi negativnimi posledicami (Coker idr., 1994), saj mladostniki, predvsem v zgodnjih le-
tih mladostništva, še nimajo ustrezno razvitih znanj in kompetenc za avtonomno privolitev
v spolni odnos ter ustvarjanje pogojev, ki jim omogočajo varno spolnost. Spolnih praks,
predvsem pred 15. letom, se pogosteje poslužujejo mladostniki, ki se soočajo z depresijo,
anksioznostjo, samopoškodovalnim in samomorilnim vedenjem. Povezava s spolnim ve den-
jem v mladostništvu in samomorilno ogroženostjo je izrazitejša pri dekletih (Gambadauro
idr., 2018).

Varovalni dejavniki

Varovalni dejavniki znižujejo posameznikovo tveganje za samomorilno vedenje, pojav-
ljajo pa se lahko tako na individualnem, kot tudi na medosebnem, skupnostnem oz.
družbenem nivoju.

Na individualnem nivoju se kot pomembni varovalni dejavniki izkazujejo dobre spretnosti
reševanja težav in soočanja s težavami, sposobnosti čustvene regulacije ter občutek nad-
zora nad situacijo (Everall idr., 2006). Prav tako študije prepoznavajo, da je športna vadba
lahko pomemben varovalni dejavnik, ki mladostnikom preprečuje razvoj težav v duševnem
zdravju ter samomorilnega vedenja (Vancampfort idr., 2018); mladostniki, ki so aktivni več
dni v tednu, poročajo o boljšem psihološkem blagostanju, ki se kaže v pogostejših občut-
kih sproščenosti, dobre volje, spočitosti in živahnosti. Varovalni učinek na samomorilno
vedenje mladostnikov imata tudi branje knjig in gledanje filmov (ne pa nujno serij ali krat-
kih video posnetkov), saj zvišujeta občutek socialne pripadnosti. Ta povezava je izrazitej-
ša pri ranljivih mladostnikih, ki poročajo o nizkem občutku pripadnosti (Kasahara-Kiritani
idr., 2015). Kulturne dejavnosti predstavljajo tudi umik (oz. distraktor) od drugih stresorjev
in nudita način skrbi zase. Hkrati se preko vživljanja v junake zgodb mladostnik uči lastnih
vzorcev ali načinov reševanja stisk.

Na medosebnem nivoju pri mladostnikih pomembno vlogo igrajo dobri odnosi s starši,
predvsem starševska vključenost, ki se kaže v obliki čustvene opore in odzivnosti na mla-
dostnikove potrebe, pri čemer ni pomembno, ali je družina eno- ali večstarševska (Flouri in
Buchanan, 2002). Pomembno vlogo pa igrajo tudi dobri odnosi z vrstniki (Kidd idr., 2006)

31