Page 34 - Samomorilno vedenje mladostnikov

ter vključujoče šolsko okolje, ki mladostniku daje občutek pripadnosti in povezanosti,
kar je še posebej pomembno za mladostnike z učnimi težavami (Svetaz idr., 2000) ter pri-
padnike LGBTI+ skupnosti (Poštuvan idr., 2019). Na skupnostnem oz. družbenem nivoju
je pomembna tudi dostopnost do zdravstvenih storitev (Campo, 2009), ki mladostnikom
omogoča iskanje pomoči ter nenazadnje odgovorno medijsko poročanje (Leon idr., 2014).

ZAKLJUČEK
Mladostnike na poti k odraščanju spremljajo številne izkušnje, ki imajo lahko bodi­
si blagodejen bodisi škodljiv učinek na njihovo duševno zdravje in samomorilno
oziroma samopoškodovalno vedenje. Zavedanje o tem, kakšen učinek imajo posa­
mezne izkušnje oziroma značilnosti je pomembno za učinkovitejše preprečevanje
samomorilnega vedenja.
Navkljub poznavanju dejavnikov je samomor oziroma poskus samomora težko
napovedati – zgodi se lahko tudi v primeru naših prizadevanj k preprečevan­
ju. Pojavnost samomora je tudi med ogroženimi mladostniki izjemno redka,
zato večina mladostnikov, ki izkazuje enega ali več dejavnikov tveganja, ne bo umr­
la zaradi samomora. Prisotnost dejavnikov tveganja oziroma odsotnost varovalnih
dejavnikov je pogosto znak, da takšen mladostnik potrebuje oporo, tudi če morebiti
njegovo življenje ni neposredno ogroženo. Ogroženost mladostnika lahko ocenimo
tako, da ga povprašamo o njegovih mislih o samomoru. Več o tem, kako to storiti,
je mogoče prebrati v poglavju 9 ­ Pogovor in obravnava mladostnika v stiski v
šolskem okolju in priročniku Pogovor o samomoru: praktični priročnik za pogovor
o najtežjih življenjskih vprašanjih (Poštuvan, 2020).

32