Page 30 - Samomorilno vedenje mladostnikov

Slika 2.1: Delež mladostnikov v posamezni skupini tveganja za samomorilno vedenje.
Skupina
z visokim tveganjem
13 %

Skupina
z nizkim tveganjem
58 %
"Nevidna" Skupina
29 %

Vir: Carli idr. (2014)

Zloraba alkohola

Pitje alkohola je ena izmed najpogostejših oblik tveganih vedenj v mladostništvu, pojav-
nost pa narašča s starostjo. Podatki iz Slovenije kažejo, da je alkohol poskusila velika ve-
čina 17-letnikov (86 %), četrtina (25,9 %) pa uživa alkoholne pijače vsaj enkrat na teden.
Alkohol pogosteje uživajo fantje (Jeriček Klanček idr., 2015).
Mladostniki, ki uživajo alkohol, so bolj ranljivi za negativne psihološke izide (npr. čustvena
nestabilnost, nasilje, delinkventnost, prometne nesreče), vključujoč tveganje za samomo-
rilno vedenje (Brunner idr., 2014). Pri mladostnikih, ki redno uživajo alkohol, je pogosta
psihopatološka komorbidnost, kar pomeni, da jih poleg samomorilne ideacije, spremljajo
tudi druge težave v duševnem zdravju, kot so depresija in motnje povezane s tesnobo (Sher
in Zalsman, 2005). Uživanje alkohola lahko predstavlja način reševanja stiske, prav tako pa
lahko redno pitje mladostnikom v stiski, zaradi negativnih posledic takšnega življenjskega
sloga, povzroči dodaten stres in tako poglobi njihovo stisko.

Kajenje

Tudi kajenje sodi med bolj pogosta tvegana vedenja med mladostniki. V Sloveniji je tobak
poskusila skoraj polovica (45,8 %) 17-letnikov (Jeriček Klanček idr., 2015), skoraj tretjina
mladostnikov (30,9 %) pa kadi vsak dan (Banzer idr., 2017). Za razliko od rabe alkohola, je
trend kajenja med mladostniki v zadnjih letih v upadu (Jeriček Klanček idr., 2015).

Mladostniki, ki kadijo, poročajo o izrazitejših občutkih tesnobe in depresije, večjem čustve-
nem neravnovesju, težavah z vedenjem, težavah s hiperaktivnostjo ter višji stopnji samo-
morilnega in samopoškodovalnega vedenja (Banzer idr., 2017).

28