Page 61 - Samomorilno vedenje mladostnikov

Delo z mladostniki vključuje 4 področja aktivnosti, namenjenih mladostnikom, starim med
12 in 18 let, ki se izvajajo v osnovnih in srednjih šolah:
• preventivne delavnice, kjer poteka prepoznava dejavnikov tveganja, težav v dušev-
nem zdravju in samomorilne ogroženosti ter razvijanje veščin za ukrepanje in iskanje
pomoči,
• presejanje mladostnikov (preko vprašalnikov in intervjujev) za prepoznavo samomo-
rilno ogroženih mladostnikov in njihova napotitev k strokovnjakom oz. po strokovno
pomoč.
• postvencijske aktivnosti za učence in dijake v primerih samomora sošolca oz. vrstnika
• natečaj za mladostnike na temo duševnega zdravja in iskanja pomoči

S temi aktivnostmi želimo mladostnikom v okviru projekta A (se) štekaš?!? približati temati-
ko duševnega zdravja, jih seznaniti z viri pomoči, opolnomočiti pri prepoznavi znakov težav
v duševnem zdravju in samomorilne ogroženosti, spodbuditi k zanimanju za pogovor o teh
temah ter angažirati na tem področju.

Delo z vratarji sistema in starši poteka v obliki izobraževanj s področij mladostniških
stisk; mitov in resnic o duševnem zdravju ter samomorilnem vedenju in oblik pomoči, ki so
mladost nikom na voljo. Izobraževanja vključujejo tudi razvoj veščin, kako ravnati v primeru
suma na samomorilno ogroženost mladostnika. Aktivnosti potekajo na podoben način za
vratarje sistema, starše in drugo (strokovno) javnost.

Dosedanji izsledki projekta

Pretekle raziskave kažejo, da preventivni programi največjo učinkovitost dosežejo prav
v primeru, da so vpeljani v šolsko okolje (Singer idr., 2020). Rezultati intervencij, ki se izva-
jajo v okviru vzgojno-izobraževalnih ustanov, so razvidni na več ravneh. Učitelji in strokovni
delavci na šolah prej prepoznajo mladostnike v stiski, znajo ustrezneje ukrepati v primeru
stiske ter hitreje zagotoviti mladostnikom ustrezno strokovno pomoč. Prav tako pa so tudi
mladostniki, vključeni v intervencije, bolj socialno integrirani, prej poiščejo pomoč, pri njih
je tudi zaznati manj samopoškodovalnega vedenja in manj poskusov samomora. Hkrati so
tudi bolj dovzetni za stisko sovrstnikov, saj jo ne le prej prepoznajo, ampak ob prepoznani
stiski ustrezneje ukrepajo. Intervencije vplivajo tudi na spremembo stališč do samomoril-
nega vedenja in iskanja pomoči v šolskem okolju (Poštuvan idr., 2020; Singer idr., 2020).

Evalvacija dosedanjih izvedb projekta A (se) štekaš?!?, ki se izvaja od leta 2011, je pokazala
pomembne učinke tovrstnega pristopa, tako z uporabo objektivnih, kot tudi subjektivnih
pokazateljev učinkovitosti.

59