Page 95 - Samomorilno vedenje mladostnikov

ponuditi možnost, da o svojih stiskah spregovorijo na ustvarjalen način, da izrazijo, kaj
doživljajo in kako se soočajo s tem. Prav vsi prejeti prispevki so dragoceni za razumevanje
stisk, s katerimi se soočajo in njihovega doživljanja, o katerem sicer morda ne morejo prosto
govoriti. Poleg tega pa so prispevki, ki so prosto objavljeni na spletni strani www.zivziv.si
lahko navdih za druge mladostnike, ki se soočajo s težavami in stiskami. Preko branja in
ogleda prispevkov lahko namreč vidijo, da se drugi spoprijemajo s podobnimi preizkušnja-
mi, da v svoji stiski niso sami, ter da obstajajo upanje, pomoč in različni načini konstruktiv-
nega soočanja s stiskami, na katere morda sami niso pomislili, prispevki pa so jim ponudili
nov pogled in novo možnost rešitve.

Odlomek prispevka Pošasti, strahovi in stiske (Meta Gašperlin): »Kot otroci smo vsi imeli
svoje pošasti. V omarah, pod posteljo, povsod. Predstavljajo naše hibe, temne spomine,
strahove. Stiske. Ko so majhni deklici prvič predstavljene strahote, ki jih povzročajo
bolezni, pošast v omari ponoči postane zgrbljena starka v invalidskem vozičku. Ko je
fantek zasmehovan, ker zgreši gol pri nogometu, se zvečer pod njegovo posteljo znajde
največji šolski nesramnež. Pošasti znova in znova spreminjajo obliko. Včasih jih je med
vsemi novimi informacijami težko prepoznati. Kdaj pa kdaj kakšno obliko zadržijo tudi
cel teden, mesec. In kdaj pa kdaj pokukajo tudi na plano. A le tedaj, ko jih nihče ne vidi.
Pridejo iz omar in izpod postelj ter se zberejo, vse pošasti našega doma. Pošasti staršev
in najstnikov, dedkov, tet in otrok. Srkajo namišljeni čaj in grizljajo navidezne piškote,
sem pa tja tudi spregovorijo.«

Glavni cilj natečaja pa je skrbeti za duševno zdravje mladostnikov – preko spodbujanja
k ustvarjalnim dejavnostim krepimo duševno zdravje ter preprečujemo samomorilno ve-
denje mladostnikov. Udejstvovanje v ustvarjalnih dejavnostih namreč pozitivno vpliva na
duševno zdravje in psihično blagostanje. Izsledki študije (Conner idr., 2016) na primer
kažejo na to, da posamezniki, ki so ustvarjalno aktivni vsaj enkrat na dan, doživljajo več
pozitivnega afekta oz. so bolj srečni kot tisti, ki niso ustvarjalno aktivni. Poleg tega ustvar-
jalne aktivnosti tudi znižujejo izraženost anksioznosti, pri čemer je za pomembno znižanje
posameznikove anksioznosti dovolj že kratkotrajno ustvarjalno udejstvovanje (Sandmire
idr., 2012). Ustvarjalno pisanje o doživetih stiskah pa pomaga pri tem, da se v primeru stisk
in soočanja z življenjskimi izzivi ne razvijejo težave v duševnem zdravju, in sicer preko po-
večane rezilientnosti (Greenbaum in Javdani, 2017).

93