Page 19 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 19
uvod
denti (danes že uveljavljeni raziskovalci) z Akademije za glasbo, pa tudi avtor-
ji, s katerimi je prof. Kuret sodeloval pri svojih tehtnih izdajah v zadnjih de-
setletjih.
Z institucionalnega stališča je bogato delovanje prof. Kureta razbra-
ti tudi iz dejstva, da izdajo pričujoče mnografije s sodelovanjem podpira-
jo štiri pomembne slovenske kulturne ustanove, ki jih je dr. Kuret s svojim
intelektualnim prizadevanjem pomagal, nekatere bolj, druge manj, soobliko-
vati. Kot izdajatelj nastopa Univerza na Primorskem s svojo Založbo Univerze
na Primorskem, kajti prof. Kuret je svoje zadnje angažmaje na podiplomskem
študiju posvetil ravno Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistič-
ne študije na najmlajši slovenski javni univerzi; izdaja pri znanstveni založ-
bi Univerze na Primorskem navsezadnje pričujočo knjigo umešča tja, kamor
delovanje lavreata primarno sodi – med znanstvena vednostna prizadevanja
–, in tako knjigi podeljuje status relevantnega znanstvenega dela, kar bi ji kdo
drug morda ne mogel dati povsem enako. Kot soizdajatelj sodeluje Akademija
za glasbo, ki ji je slavljenec namenil svoje najbolj produktivne pedagoško-raz-
iskovalne potenciale, ob njej pa še Slovenska filharmonija in Festival Ljublja-
na. Prva je kot naslednica starejših ljubljanskih filharmonij (in ob njih) ena
od »snovi« preučevanja prof. Kureta. Je pa tudi najpomembnejša slovenska
glasbenopoustvarjalna ustanova, ki je prof. Kureta leta 2008 umestila v pleja-
do »svatov lepote in knezov duha« – med svoje častne člane. Med le-temi, če
velja upoštevati tudi častne člane predhodnic Slovenske filharmonije, najde-
mo tudi tako slovita imena, kot so Franz Joseph Haydn, Ludwig van Beetho-
ven, Niccolò Paganini in Johannes Brahms. Na zadnjem mestu, toda ne kot
zadnjega po pomenu velja omeniti tudi sodelovanje Festivala Ljubljana, kate-
rega pomemben del so bili doslej tudi Slovenski glasbeni dnevi, ki jih je prof.
Kuret skupaj s skladateljem Milanom Stibiljem ustanovil in jih ob podpo-
ri Festivala Ljubljana doslej tudi vodil; bralec dobiva pričujoče delo v roke v
okviru 30. slovenskih glasbenih dnevov.
Pričujoča knjiga je strukturno dvodelana, poglavja pa so v obeh razdel-
kih razporejena glede na kronološko umestitev snovi od starejše proti mlajši.
Prvi del (Perspektive in narativi) tvorijo historiografske pripovedi z novimi
interpretativnimi perspektivami, in sicer s snovjo, ki sega od glasbe slovenskih
protestantov v 16. stoletju, preko delovanja Academiae philharmonicorum,
»narodne opere« Antona Foersterja, Mörikejevih samospevov Huga Wolfa,
problemov nacionalnega/nacionalizma v kulturi in glasbi do delovanja glas-
benih ustanov na Slovenskem in po Evropi v »stoletju skrajnosti«. Drugi del
(Osebnosti, poetike, semantike) sestavljajo poglavja, ki zadevajo analizo in in-
17
denti (danes že uveljavljeni raziskovalci) z Akademije za glasbo, pa tudi avtor-
ji, s katerimi je prof. Kuret sodeloval pri svojih tehtnih izdajah v zadnjih de-
setletjih.
Z institucionalnega stališča je bogato delovanje prof. Kureta razbra-
ti tudi iz dejstva, da izdajo pričujoče mnografije s sodelovanjem podpira-
jo štiri pomembne slovenske kulturne ustanove, ki jih je dr. Kuret s svojim
intelektualnim prizadevanjem pomagal, nekatere bolj, druge manj, soobliko-
vati. Kot izdajatelj nastopa Univerza na Primorskem s svojo Založbo Univerze
na Primorskem, kajti prof. Kuret je svoje zadnje angažmaje na podiplomskem
študiju posvetil ravno Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistič-
ne študije na najmlajši slovenski javni univerzi; izdaja pri znanstveni založ-
bi Univerze na Primorskem navsezadnje pričujočo knjigo umešča tja, kamor
delovanje lavreata primarno sodi – med znanstvena vednostna prizadevanja
–, in tako knjigi podeljuje status relevantnega znanstvenega dela, kar bi ji kdo
drug morda ne mogel dati povsem enako. Kot soizdajatelj sodeluje Akademija
za glasbo, ki ji je slavljenec namenil svoje najbolj produktivne pedagoško-raz-
iskovalne potenciale, ob njej pa še Slovenska filharmonija in Festival Ljublja-
na. Prva je kot naslednica starejših ljubljanskih filharmonij (in ob njih) ena
od »snovi« preučevanja prof. Kureta. Je pa tudi najpomembnejša slovenska
glasbenopoustvarjalna ustanova, ki je prof. Kureta leta 2008 umestila v pleja-
do »svatov lepote in knezov duha« – med svoje častne člane. Med le-temi, če
velja upoštevati tudi častne člane predhodnic Slovenske filharmonije, najde-
mo tudi tako slovita imena, kot so Franz Joseph Haydn, Ludwig van Beetho-
ven, Niccolò Paganini in Johannes Brahms. Na zadnjem mestu, toda ne kot
zadnjega po pomenu velja omeniti tudi sodelovanje Festivala Ljubljana, kate-
rega pomemben del so bili doslej tudi Slovenski glasbeni dnevi, ki jih je prof.
Kuret skupaj s skladateljem Milanom Stibiljem ustanovil in jih ob podpo-
ri Festivala Ljubljana doslej tudi vodil; bralec dobiva pričujoče delo v roke v
okviru 30. slovenskih glasbenih dnevov.
Pričujoča knjiga je strukturno dvodelana, poglavja pa so v obeh razdel-
kih razporejena glede na kronološko umestitev snovi od starejše proti mlajši.
Prvi del (Perspektive in narativi) tvorijo historiografske pripovedi z novimi
interpretativnimi perspektivami, in sicer s snovjo, ki sega od glasbe slovenskih
protestantov v 16. stoletju, preko delovanja Academiae philharmonicorum,
»narodne opere« Antona Foersterja, Mörikejevih samospevov Huga Wolfa,
problemov nacionalnega/nacionalizma v kulturi in glasbi do delovanja glas-
benih ustanov na Slovenskem in po Evropi v »stoletju skrajnosti«. Drugi del
(Osebnosti, poetike, semantike) sestavljajo poglavja, ki zadevajo analizo in in-
17
