Page 120 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 120
Mestno prebivalstvo Slovenije
kljaj dečkov kot deklic, štiri so izstopala po premajhni zastopanosti deklic,
devet pa po premajhni zastopanosti dečkov.
V velikih mestih je bil poleg navedenih dveh zastopan le še razred več-
jega odstopanja navzgor pri srednje starih. Pri Velenju so v ta razred sodi-
li tako moški kot ženske, pri Ljubljani pa le ženske. V Ljubljani lahko iš-
čemo razlog v nadpovprečni zastopanosti študentov, med katerimi je večji
delež žensk. Pri ženskah sodi v ta razred od mest srednjega velikostnega ra-
zreda še Murska Sobota.
Večje odstopanje navzgor pri mladih so v skupini velikih in srednje ve-
likih mest imele le Domžale in to pri moških. Ker pri ženskah ni izrazitega
odstopanja, je tudi v seštevku pri Domžalah nadpovprečno zastopan sta-
rostni razred mladega prebivalstva. Še eno od naselij istega velikostnega ra-
zreda je imelo izrazito odstopanje, in sicer navzdol. Kamnik je imel namreč
slabo zastopan starostni razred starih moških.
120 Izrazito nadpovprečna zastopanost starih prebivalcev je bila značilna le
za majhna mesta, tako pri moških kot pri ženskah sta v to kategorijo pad-
li Prevalje in Medvode, pri ženskah pa še dvanajst in pri moških še devet
manjših mest. Torej je imela kar četrtina majhnih mest vsaj pri enem spo-
lu nadpovprečno zastopan starostni razred 65 let in več starih prebivalcev.
Računano za skupno prebivalstvo je v ta razred spadala šestina majhnih
mest.
Za sedem velikih mest smo narisali grafikona za primerjavo med deleži
petletnih starostnih razredov za ženske in za moške. Na grafikonih je pri-
kazano razmerje med deležem petletnega starostnega razreda določenega
mestnega območja in državnim povprečjem, torej deležem tega petletne-
ga starostnega razreda od vsega slovenskega prebivalstva. Črte posameznih
mestnih območij znotraj zelenega mnogokotnika pomenijo deleže, manj-
še od državnega povprečja, črte zunaj pa večje. Pri moških v starostnem ra-
zredu od 20 do 24 let imata na primer Maribor in Ljubljana 1,2-krat večji
delež od slovenskega povprečja. Kranj in Novo mesto sta nekje med to vre-
dnostjo in slovenskim povprečjem, ki mu je zelo blizu Velenje, medtem ko
sta Celje in Koper pri tem starostnem razredu pod slovenskim povprečjem.
Glede na to, da črti Ljubljane in Maribora že pri naslednjem starostnem
razredu pristaneta pri slovenskem povprečju, sklepamo, da se tema dvema
univerzitetnima središčema najbolj pozna začasno bivanje študentov. Pred-
vsem pri Ljubljani, a tudi pri Mariboru je to še bolj izrazito vidno na grafi-
konu za žensko prebivalstvo, kjer se prej omenjenima univerzitetnima sre-
diščema pridruži še precej manjši Koper.
Pri mladem prebivalstvu kaže še najugodnejšo podobo Novo mesto,
saj ima nadpovprečne deleže vse od prvega do četrtega starostnega razre-
da (od 15 do 19 let), a le pri ženskem prebivalstvu. Pri moškem je ta pre-
kljaj dečkov kot deklic, štiri so izstopala po premajhni zastopanosti deklic,
devet pa po premajhni zastopanosti dečkov.
V velikih mestih je bil poleg navedenih dveh zastopan le še razred več-
jega odstopanja navzgor pri srednje starih. Pri Velenju so v ta razred sodi-
li tako moški kot ženske, pri Ljubljani pa le ženske. V Ljubljani lahko iš-
čemo razlog v nadpovprečni zastopanosti študentov, med katerimi je večji
delež žensk. Pri ženskah sodi v ta razred od mest srednjega velikostnega ra-
zreda še Murska Sobota.
Večje odstopanje navzgor pri mladih so v skupini velikih in srednje ve-
likih mest imele le Domžale in to pri moških. Ker pri ženskah ni izrazitega
odstopanja, je tudi v seštevku pri Domžalah nadpovprečno zastopan sta-
rostni razred mladega prebivalstva. Še eno od naselij istega velikostnega ra-
zreda je imelo izrazito odstopanje, in sicer navzdol. Kamnik je imel namreč
slabo zastopan starostni razred starih moških.
120 Izrazito nadpovprečna zastopanost starih prebivalcev je bila značilna le
za majhna mesta, tako pri moških kot pri ženskah sta v to kategorijo pad-
li Prevalje in Medvode, pri ženskah pa še dvanajst in pri moških še devet
manjših mest. Torej je imela kar četrtina majhnih mest vsaj pri enem spo-
lu nadpovprečno zastopan starostni razred 65 let in več starih prebivalcev.
Računano za skupno prebivalstvo je v ta razred spadala šestina majhnih
mest.
Za sedem velikih mest smo narisali grafikona za primerjavo med deleži
petletnih starostnih razredov za ženske in za moške. Na grafikonih je pri-
kazano razmerje med deležem petletnega starostnega razreda določenega
mestnega območja in državnim povprečjem, torej deležem tega petletne-
ga starostnega razreda od vsega slovenskega prebivalstva. Črte posameznih
mestnih območij znotraj zelenega mnogokotnika pomenijo deleže, manj-
še od državnega povprečja, črte zunaj pa večje. Pri moških v starostnem ra-
zredu od 20 do 24 let imata na primer Maribor in Ljubljana 1,2-krat večji
delež od slovenskega povprečja. Kranj in Novo mesto sta nekje med to vre-
dnostjo in slovenskim povprečjem, ki mu je zelo blizu Velenje, medtem ko
sta Celje in Koper pri tem starostnem razredu pod slovenskim povprečjem.
Glede na to, da črti Ljubljane in Maribora že pri naslednjem starostnem
razredu pristaneta pri slovenskem povprečju, sklepamo, da se tema dvema
univerzitetnima središčema najbolj pozna začasno bivanje študentov. Pred-
vsem pri Ljubljani, a tudi pri Mariboru je to še bolj izrazito vidno na grafi-
konu za žensko prebivalstvo, kjer se prej omenjenima univerzitetnima sre-
diščema pridruži še precej manjši Koper.
Pri mladem prebivalstvu kaže še najugodnejšo podobo Novo mesto,
saj ima nadpovprečne deleže vse od prvega do četrtega starostnega razre-
da (od 15 do 19 let), a le pri ženskem prebivalstvu. Pri moškem je ta pre-
