Page 92 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 92
Mestno prebivalstvo Slovenije
3.3 eden od staršev z območja nekdanje Jugoslavije, drugi iz dru-
ge države,
3.4 samo eden od staršev priseljenec,
3.4.1 z območja nekdanje Jugoslavije,
3.4.2 iz drugih držav,
4. priseljenec tretje generacije (3. generacija).
Zaradi majhnega deleža priseljencev druge generacije po posameznih
tipih smo vse združili v kategorijo »2. generacija«.
Moški priseljenci prve generacije iz nekdanje Jugoslavije imajo v Slove-
niji nekaj več kot desetinski delež in so najbolj zastopan tip priseljencev. To
je povsem razumljivo, saj gre tako za priseljene prebivalce, ki so v Slovenijo
prišli že pred desetletji, kot za tiste, ki so prišli v Slovenijo v zadnjem času
in praviloma živijo tu sami, brez družinskih članov. Njihov delež je v veli-
92 kih mestih skoraj dvakrat večji od slovenskega povprečja, še večje odstopa-
nje navzgor je pri razredu prostorskih okolišev z najvišjo gostoto stanovanj
na hišno številko. Do neke mere to vsekakor lahko pripišemo tudi dejstvu,
da kar nekaj delavcev z območja nekdanje Jugoslavije živi v samskih domo-
vih. Razen pri omenjenem razredu najvišje gostote in pri razredih prostor-
skih okolišev z gostoto, manjšo od dveh stanovanj na hišno številko, se je
pri preostalih treh delež priseljencev 1. generacije z območja nekdanje Jugo-
slavije gibal okoli ene petine.
Priseljencev prve generacije, ki niso bili z območja bivše Jugoslavije, je
bilo v Sloveniji sorazmerno malo. Največji je bil njihov delež (1,7 %) v ve-
likih mestih, glede na gostoto pa ne v razredu z največjo gostoto, temveč v
razredu gostote od 2,00 do 9,99 stanovanj na hišno številko. Najnižja de-
leža (1,2 %) so imela nemestna naselja in razred prostorskih okolišev z naj-
nižjo gostoto. Ta skromno zastopan tip priseljencev bi tako lahko opredeli-
li kot najenakomerneje zastopanega. Predvidevamo lahko, da temu botruje
pestrejša sestava te skupine. Med priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije
je večja zastopanost nižje kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev, ki op-
ravljajo slabše plačana dela, kar jim tudi omejuje izbiro kraja bivanja.
Moški priseljenci druge generacije so bili zelo podobno porazdeljeni
med tipe naselij in območja gostote kot priseljenci prve generacije. To ne
preseneča, saj zelo verjetno dobršen del te skupine sestavljajo otroci pri-
seljencev prve generacije, ki še živijo skupaj s starši. Je pa bil njihov delež
nekaj manjši in je v celotni Sloveniji znašal nekaj manj od desetine. Od
nemestnih naselij, kjer je bil skoraj pol manjši od državnega povprečja, je
naraščal do velikih mest, kjer je bil za približno pol večji od povprečja. Po-
dobna je bila slika tudi pri razredih glede na gostoto, le da so bile razlike
tu večje, ne sicer toliko pri razredu z najmanjšo gostoto stanovanj na hišno
3.3 eden od staršev z območja nekdanje Jugoslavije, drugi iz dru-
ge države,
3.4 samo eden od staršev priseljenec,
3.4.1 z območja nekdanje Jugoslavije,
3.4.2 iz drugih držav,
4. priseljenec tretje generacije (3. generacija).
Zaradi majhnega deleža priseljencev druge generacije po posameznih
tipih smo vse združili v kategorijo »2. generacija«.
Moški priseljenci prve generacije iz nekdanje Jugoslavije imajo v Slove-
niji nekaj več kot desetinski delež in so najbolj zastopan tip priseljencev. To
je povsem razumljivo, saj gre tako za priseljene prebivalce, ki so v Slovenijo
prišli že pred desetletji, kot za tiste, ki so prišli v Slovenijo v zadnjem času
in praviloma živijo tu sami, brez družinskih članov. Njihov delež je v veli-
92 kih mestih skoraj dvakrat večji od slovenskega povprečja, še večje odstopa-
nje navzgor je pri razredu prostorskih okolišev z najvišjo gostoto stanovanj
na hišno številko. Do neke mere to vsekakor lahko pripišemo tudi dejstvu,
da kar nekaj delavcev z območja nekdanje Jugoslavije živi v samskih domo-
vih. Razen pri omenjenem razredu najvišje gostote in pri razredih prostor-
skih okolišev z gostoto, manjšo od dveh stanovanj na hišno številko, se je
pri preostalih treh delež priseljencev 1. generacije z območja nekdanje Jugo-
slavije gibal okoli ene petine.
Priseljencev prve generacije, ki niso bili z območja bivše Jugoslavije, je
bilo v Sloveniji sorazmerno malo. Največji je bil njihov delež (1,7 %) v ve-
likih mestih, glede na gostoto pa ne v razredu z največjo gostoto, temveč v
razredu gostote od 2,00 do 9,99 stanovanj na hišno številko. Najnižja de-
leža (1,2 %) so imela nemestna naselja in razred prostorskih okolišev z naj-
nižjo gostoto. Ta skromno zastopan tip priseljencev bi tako lahko opredeli-
li kot najenakomerneje zastopanega. Predvidevamo lahko, da temu botruje
pestrejša sestava te skupine. Med priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije
je večja zastopanost nižje kvalificiranih in nekvalificiranih delavcev, ki op-
ravljajo slabše plačana dela, kar jim tudi omejuje izbiro kraja bivanja.
Moški priseljenci druge generacije so bili zelo podobno porazdeljeni
med tipe naselij in območja gostote kot priseljenci prve generacije. To ne
preseneča, saj zelo verjetno dobršen del te skupine sestavljajo otroci pri-
seljencev prve generacije, ki še živijo skupaj s starši. Je pa bil njihov delež
nekaj manjši in je v celotni Sloveniji znašal nekaj manj od desetine. Od
nemestnih naselij, kjer je bil skoraj pol manjši od državnega povprečja, je
naraščal do velikih mest, kjer je bil za približno pol večji od povprečja. Po-
dobna je bila slika tudi pri razredih glede na gostoto, le da so bile razlike
tu večje, ne sicer toliko pri razredu z najmanjšo gostoto stanovanj na hišno
