Page 96 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 96
Mestno prebivalstvo Slovenije
Za ugotavljanje osredotočenosti pojava smo izračunali koeficiente lo-
kalizacije. Pri tem kazalniku gre za to, da po enakem načelu kot pri lokacij-
skih količnikih poskušamo ugotoviti osredotočenost na podlagi primer-
jave deležev. Če želimo dobiti kazalnik, ki pokaže osredotočenost rojstev
v posameznih območjih v okviru Slovenije, moramo primerjati deleže ro-
jenih po posameznih območjih z deleži teh območij v celotnem prebival-
stvu. Sorazmerno osredotočenost nam pokaže vsota odstopanj med pari
deležev (npr. vsota razlik med deležem rojenih in deležem prebivalcev za
vsa opazovana območja). Koeficient lokalizacije računamo po naslednji
formuli:
96 Lokacijski količniki pokažejo nadpovprečno (podpovprečno) zasto-
panost pojava na posameznem območju, koeficient lokalizacije pa stopnjo
osredotočenosti v posameznih območjih (ali celo enem samem).
O osredotočenosti rojstev v posameznih območjih glede na stano-
vanjsko gostoto ali na tip naselja ne moremo govoriti, če to razporedi-
tev primerjamo z razporeditvijo žensk v rodni dobi. Izračunani lokacij-
ski količniki so se v prvem primeru gibali v razponu med 0,97 in 1,07.
Pod povprečjem glede na število žensk v rodni dobi je bilo število rojstev
v razredih najnižje in nizke gostote, najbolj nad povprečjem pa v ra-
zredu visoke gostote (25,0 do 49 stanovanj na hišno številko). Podobno
majhne so bile tudi razlike med območji glede na tip naselja, in sicer so
bili lokacijski količniki v razponu med 0,94 (naselja mestnega območja)
in 1,02 (druga naselja). Nad 1,0 je bil lokacijski količnik le še pri razre-
du srednje velikih mest, pri velikih mestih pa je bil 0,97. Koeficienta lo-
kalizacije sta bila v obeh primerih zgolj 0,01. Za rojstva otrok v obrav-
navanjem obdobju torej v glavnem velja – več žensk v rodni dobi, več
rojenih otrok. Odstopanja od tega so pri posameznih območjih soraz-
merno majhna.
Podobno velja tudi za povezanost med območjem bivanja in razpore-
ditvijo rojstev znotraj petletnih starostnih razredov. Izračunani χ2 kaže na
zanesljivo povezanost, stopnja te povezanosti pa je zelo majhna. Izračuna-
na φ-koeficienta sta bila 0,09 za območja glede na tip naselja in 0,08 za ob-
močja po stanovanjski gostoti.
Za različna območja gostote smo izračunali še starostnospecifične
stopnje rodnosti. Računali smo po naslednji formuli:
Za ugotavljanje osredotočenosti pojava smo izračunali koeficiente lo-
kalizacije. Pri tem kazalniku gre za to, da po enakem načelu kot pri lokacij-
skih količnikih poskušamo ugotoviti osredotočenost na podlagi primer-
jave deležev. Če želimo dobiti kazalnik, ki pokaže osredotočenost rojstev
v posameznih območjih v okviru Slovenije, moramo primerjati deleže ro-
jenih po posameznih območjih z deleži teh območij v celotnem prebival-
stvu. Sorazmerno osredotočenost nam pokaže vsota odstopanj med pari
deležev (npr. vsota razlik med deležem rojenih in deležem prebivalcev za
vsa opazovana območja). Koeficient lokalizacije računamo po naslednji
formuli:
96 Lokacijski količniki pokažejo nadpovprečno (podpovprečno) zasto-
panost pojava na posameznem območju, koeficient lokalizacije pa stopnjo
osredotočenosti v posameznih območjih (ali celo enem samem).
O osredotočenosti rojstev v posameznih območjih glede na stano-
vanjsko gostoto ali na tip naselja ne moremo govoriti, če to razporedi-
tev primerjamo z razporeditvijo žensk v rodni dobi. Izračunani lokacij-
ski količniki so se v prvem primeru gibali v razponu med 0,97 in 1,07.
Pod povprečjem glede na število žensk v rodni dobi je bilo število rojstev
v razredih najnižje in nizke gostote, najbolj nad povprečjem pa v ra-
zredu visoke gostote (25,0 do 49 stanovanj na hišno številko). Podobno
majhne so bile tudi razlike med območji glede na tip naselja, in sicer so
bili lokacijski količniki v razponu med 0,94 (naselja mestnega območja)
in 1,02 (druga naselja). Nad 1,0 je bil lokacijski količnik le še pri razre-
du srednje velikih mest, pri velikih mestih pa je bil 0,97. Koeficienta lo-
kalizacije sta bila v obeh primerih zgolj 0,01. Za rojstva otrok v obrav-
navanjem obdobju torej v glavnem velja – več žensk v rodni dobi, več
rojenih otrok. Odstopanja od tega so pri posameznih območjih soraz-
merno majhna.
Podobno velja tudi za povezanost med območjem bivanja in razpore-
ditvijo rojstev znotraj petletnih starostnih razredov. Izračunani χ2 kaže na
zanesljivo povezanost, stopnja te povezanosti pa je zelo majhna. Izračuna-
na φ-koeficienta sta bila 0,09 za območja glede na tip naselja in 0,08 za ob-
močja po stanovanjski gostoti.
Za različna območja gostote smo izračunali še starostnospecifične
stopnje rodnosti. Računali smo po naslednji formuli:
