Page 95 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 95
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 95
Na podlagi predstavljenih dejstev lahko ugotovimo, da večja kot so
mesta, privlačnejša so za priseljence iz drugih držav, pri čemer gre seveda
predvsem za države z območja nekdanje Jugoslavije. Druga ugotovitev je,
da se priseljenci naseljujejo in živijo v območjih večjih stanovanjskih go-
stot (blokovske soseske z visoko gostoto stanovanj na hišno številko). V ta-
kih območjih so zato deleži priseljencev prve generacije in (z njimi živeče)
druge generacije temu primerno najvišji. Šele pri tretji generaciji priseljen-
cev pa je opaziti težnjo po razseljevanju v območja z nižjimi gostotami (ob-
mestna naselja, obrobje mesta).
Rodnost
Da bi nekoliko omilili letna nihanja zaradi naključnih dejavnikov, smo pri
računanju kazalnikov rodnosti uporabili podatke o številu živorojenih ot-
rok v obdobju od leta 2009 do 2012 in število žensk v rodni dobi za sredino
tega obdobja, to je 1. 1. 2011.
Kakšne so razlike med območji glede na število rojstev, smo ugotavlja-
li s pomočjo lokacijskih količnikov in koeficienta lokalizacije. Lokacijski
količnik za določeno območje je na splošno razmerje med deležem opazo-
vanega pojava in deležem nekega temeljnega pojava, ki ga vzamemo za pri-
merjavo (delež površine, delež prebivalstva in podobno). V primeru raču-
nanja lokacijskih količnikov za število živorojenih otrok (rojstev) smo za
posamezno območje izračunali delež živorojenih otrok od vseh v Sloveniji
za celotno opazovano obdobje. Za primerjavo smo vzeli delež istega obmo-
čja, ki ga je imelo prebivalstvo tega območja v celotnem prebivalstvu Slove-
nije. S formulo bi to lahko zapisali takole:
,
pri čemer je:
Ni število živorojenih otrok v opazovanem obdobju na območju i za
i = 1 do n območij,
Pi število prebivalcev (1. 1. 2011) na območju i za območij, i = 1
do n območij,
število živorojenih otrok na vseh območjih skupaj (v
Sloveniji),
število prebivalcev na vseh območjih skupaj (v Sloveniji).
Na podlagi predstavljenih dejstev lahko ugotovimo, da večja kot so
mesta, privlačnejša so za priseljence iz drugih držav, pri čemer gre seveda
predvsem za države z območja nekdanje Jugoslavije. Druga ugotovitev je,
da se priseljenci naseljujejo in živijo v območjih večjih stanovanjskih go-
stot (blokovske soseske z visoko gostoto stanovanj na hišno številko). V ta-
kih območjih so zato deleži priseljencev prve generacije in (z njimi živeče)
druge generacije temu primerno najvišji. Šele pri tretji generaciji priseljen-
cev pa je opaziti težnjo po razseljevanju v območja z nižjimi gostotami (ob-
mestna naselja, obrobje mesta).
Rodnost
Da bi nekoliko omilili letna nihanja zaradi naključnih dejavnikov, smo pri
računanju kazalnikov rodnosti uporabili podatke o številu živorojenih ot-
rok v obdobju od leta 2009 do 2012 in število žensk v rodni dobi za sredino
tega obdobja, to je 1. 1. 2011.
Kakšne so razlike med območji glede na število rojstev, smo ugotavlja-
li s pomočjo lokacijskih količnikov in koeficienta lokalizacije. Lokacijski
količnik za določeno območje je na splošno razmerje med deležem opazo-
vanega pojava in deležem nekega temeljnega pojava, ki ga vzamemo za pri-
merjavo (delež površine, delež prebivalstva in podobno). V primeru raču-
nanja lokacijskih količnikov za število živorojenih otrok (rojstev) smo za
posamezno območje izračunali delež živorojenih otrok od vseh v Sloveniji
za celotno opazovano obdobje. Za primerjavo smo vzeli delež istega obmo-
čja, ki ga je imelo prebivalstvo tega območja v celotnem prebivalstvu Slove-
nije. S formulo bi to lahko zapisali takole:
,
pri čemer je:
Ni število živorojenih otrok v opazovanem obdobju na območju i za
i = 1 do n območij,
Pi število prebivalcev (1. 1. 2011) na območju i za območij, i = 1
do n območij,
število živorojenih otrok na vseh območjih skupaj (v
Sloveniji),
število prebivalcev na vseh območjih skupaj (v Sloveniji).
