Page 93 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 93
Značilnosti mestnega prebivalstva Slovenije 93
številko kot pri tistem z največjo. Pri tem je bil delež več kot dvakrat večji
od slovenskega povprečja in je rahlo presegal petino.
Tretja generacija priseljenih moških je bila že nekoliko enakomerneje
porazdeljena med tipe naselij in razrede prostorskih okolišev po gostoti in
njihovi deleži so bili še nekaj manjši. Ni pa bil njihov delež največji v velikih
mestih in v območjih največje gostote. V naseljih mestnega območja (torej
zelo verjetno v obmestjih velikih mest) je delež tretje generacije moških pri-
seljencev za 0,1 odstotne točke presegal isti delež v velikih mestih. Od ra-
zreda prostorskih okolišev z največjo gostoto sta imela manjša deleža le ra-
zreda prostorskih okolišev z nizko in zelo nizko gostoto. Od teh dveh pa je
bil pod državnim povprečjem le slednji. Na podlagi tega bi lahko sklepa-
li, da se je tretja generacija začela razseljevati z območij z višjo stanovanjsko
gostoto na tista z nižjo in iz velikih mest v njihova obmestja.
Glavna razlika med moškimi in ženskami je bila pri deležu za »tip pri-
seljenca ni opredeljiv«,7 saj je bil ta na državni ravni pri ženskah kar za po-
lovico večji kot pri moških. Nasprotno pa je bil delež priseljencev prve ge-
neracije z območja nekdanje Jugoslavije skoraj za polovico večji od deleža
priseljenk. Tudi tu je opaziti vpliv priselitev zaradi dela, saj predvsem med
priseljenci, ki se priseljujejo v zadnjem času, prevladujejo moški. Leta 2010
se je na primer v Slovenijo priselilo skoraj dvakrat več moških kot žensk.
Državljanov Bosne in Hercegovine, ki so bili najštevilnejši med priseljenci,
je bilo med vsemi moškimi priseljenci za slabo tretjino. Bilo pa jih je tudi za
dvainpolkrat več kot žensk, državljank Bosne in Hercegovine, ki so se v is-
tem letu priselile v Slovenijo.
Priseljenk druge generacije je bilo več kot priseljenk prve generacije. To
je opazno predvsem pri priseljenkah z območja nekdanje Jugoslavije, a tudi
pri priseljenkah iz drugih držav, saj je bil delež prve generacije pri teh zane-
marljivo majhen (1,5 %). Eden od razlogov, da je priseljenk druge generacije
več, je tudi ta, da so v tej tudi potomke iz mešanih zakonov.
Pri tretji generaciji priseljenk je še bolj kot pri priseljencih opazno, da
je prišlo do premikanja od razreda z najvišjo gostoto proti razredu s spo-
dnjo srednjo gostoto in iz velikih mest proti naseljem mestnega območja
(obmestjem).
Najizrazitejše stopnjevanje deležev in največja odstopanja od povpre-
čja je mogoče opaziti pri priseljenkah prve generacije z območja nekdanje
Jugoslavije. Pri razredu prostorskih okolišev z najnižjo gostoto (območje
prevladujočih enostanovanjskih stavb) delež dosega komaj dobro tretjino
državnega povprečja, pri razredu prostorskih okolišev z najvišjo stanovanj-
sko gostoto na stavbo pa je za skoraj trikrat večji od povprečja za Slovenijo.
7 Kategorija zajema predvsem starejše prebivalce, katerih staršem niso bile dodeljene matične števil-
ke občana, ker so umrli, preden so se te začele podeljevati. Predpostavljamo lahko, da gre večinoma
za prebivalce, ki bi sicer sodili v kategorijo »ni priseljenec«.
številko kot pri tistem z največjo. Pri tem je bil delež več kot dvakrat večji
od slovenskega povprečja in je rahlo presegal petino.
Tretja generacija priseljenih moških je bila že nekoliko enakomerneje
porazdeljena med tipe naselij in razrede prostorskih okolišev po gostoti in
njihovi deleži so bili še nekaj manjši. Ni pa bil njihov delež največji v velikih
mestih in v območjih največje gostote. V naseljih mestnega območja (torej
zelo verjetno v obmestjih velikih mest) je delež tretje generacije moških pri-
seljencev za 0,1 odstotne točke presegal isti delež v velikih mestih. Od ra-
zreda prostorskih okolišev z največjo gostoto sta imela manjša deleža le ra-
zreda prostorskih okolišev z nizko in zelo nizko gostoto. Od teh dveh pa je
bil pod državnim povprečjem le slednji. Na podlagi tega bi lahko sklepa-
li, da se je tretja generacija začela razseljevati z območij z višjo stanovanjsko
gostoto na tista z nižjo in iz velikih mest v njihova obmestja.
Glavna razlika med moškimi in ženskami je bila pri deležu za »tip pri-
seljenca ni opredeljiv«,7 saj je bil ta na državni ravni pri ženskah kar za po-
lovico večji kot pri moških. Nasprotno pa je bil delež priseljencev prve ge-
neracije z območja nekdanje Jugoslavije skoraj za polovico večji od deleža
priseljenk. Tudi tu je opaziti vpliv priselitev zaradi dela, saj predvsem med
priseljenci, ki se priseljujejo v zadnjem času, prevladujejo moški. Leta 2010
se je na primer v Slovenijo priselilo skoraj dvakrat več moških kot žensk.
Državljanov Bosne in Hercegovine, ki so bili najštevilnejši med priseljenci,
je bilo med vsemi moškimi priseljenci za slabo tretjino. Bilo pa jih je tudi za
dvainpolkrat več kot žensk, državljank Bosne in Hercegovine, ki so se v is-
tem letu priselile v Slovenijo.
Priseljenk druge generacije je bilo več kot priseljenk prve generacije. To
je opazno predvsem pri priseljenkah z območja nekdanje Jugoslavije, a tudi
pri priseljenkah iz drugih držav, saj je bil delež prve generacije pri teh zane-
marljivo majhen (1,5 %). Eden od razlogov, da je priseljenk druge generacije
več, je tudi ta, da so v tej tudi potomke iz mešanih zakonov.
Pri tretji generaciji priseljenk je še bolj kot pri priseljencih opazno, da
je prišlo do premikanja od razreda z najvišjo gostoto proti razredu s spo-
dnjo srednjo gostoto in iz velikih mest proti naseljem mestnega območja
(obmestjem).
Najizrazitejše stopnjevanje deležev in največja odstopanja od povpre-
čja je mogoče opaziti pri priseljenkah prve generacije z območja nekdanje
Jugoslavije. Pri razredu prostorskih okolišev z najnižjo gostoto (območje
prevladujočih enostanovanjskih stavb) delež dosega komaj dobro tretjino
državnega povprečja, pri razredu prostorskih okolišev z najvišjo stanovanj-
sko gostoto na stavbo pa je za skoraj trikrat večji od povprečja za Slovenijo.
7 Kategorija zajema predvsem starejše prebivalce, katerih staršem niso bile dodeljene matične števil-
ke občana, ker so umrli, preden so se te začele podeljevati. Predpostavljamo lahko, da gre večinoma
za prebivalce, ki bi sicer sodili v kategorijo »ni priseljenec«.
