Page 137 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 137
na morju
❙ 10 Poleg Gorice in gorskih krajev se je na območju Gori-
Gradež, ško-Gradiške v drugi polovici 19. stoletja razvijalo morsko
življenje okrevališče v Gradežu, ki je do prve svetovne vojne postalo
na plaži eno izmed bolj priljubljenih morskih turističnih krajev mo-
(izvirnik: narhije. Prvi viri, ki pričajo o vzpostavitvi kopališča v Grade-
Goriški muzej, žu, sodijo v sredino 19. stoletja. Domačini so na plaži posta-
Zgodovinski vili manjše objekte, kjer so se preoblačili za kopanje. Občina
oddelek, zbirka je morsko kopališče vodila od leta 1853 in leta 1868 na mesto
razglednic). prvih objektov postavila nov kopališki obrat. Leta 1883 so na
istem kraju zgradili jez in zato kopališče premaknili na dana-
šnje mesto. Same komplekse so posodobili in povečali število
kabin (De Grassi, 1992, 11–12; Boemo, 1992, 61). Gradež so v
drugi polovici 19. stoletja obiskovali tudi že turisti, ki pa jih je
tja pripeljalo zlasti zanimanje za arheološke izkopanine, zato
lahko rečemo, da se je pravi turistični razvoj začel šele proti
koncu stoletja. Nekateri razlogi so bili tudi težek in dolgotra-
jen dostop do otoka, neurejena dobava pitne vode in pomanj-
kanje nastanitvenih objektov. V Gradežu se je infrastruktu-
ro pričelo urejati ob pojavu zdraviliško-kopališke dejavnosti.
Začetke turističnega razvoja v kraju je spodbudila me-
dicina. Zdravniki so na podlagi novih znanstvenih dognanj
iskali primerne obmorske kraje za ureditev morskih otroških
zavetišč oziroma okrevališč. V obodbju industrializacije so
ravno otroke pestile številne bolezni, med katerimi je izstopa-
la tuberkuloza. Nekateri zdravniki in organizacije, kakor de-
137
❙ 10 Poleg Gorice in gorskih krajev se je na območju Gori-
Gradež, ško-Gradiške v drugi polovici 19. stoletja razvijalo morsko
življenje okrevališče v Gradežu, ki je do prve svetovne vojne postalo
na plaži eno izmed bolj priljubljenih morskih turističnih krajev mo-
(izvirnik: narhije. Prvi viri, ki pričajo o vzpostavitvi kopališča v Grade-
Goriški muzej, žu, sodijo v sredino 19. stoletja. Domačini so na plaži posta-
Zgodovinski vili manjše objekte, kjer so se preoblačili za kopanje. Občina
oddelek, zbirka je morsko kopališče vodila od leta 1853 in leta 1868 na mesto
razglednic). prvih objektov postavila nov kopališki obrat. Leta 1883 so na
istem kraju zgradili jez in zato kopališče premaknili na dana-
šnje mesto. Same komplekse so posodobili in povečali število
kabin (De Grassi, 1992, 11–12; Boemo, 1992, 61). Gradež so v
drugi polovici 19. stoletja obiskovali tudi že turisti, ki pa jih je
tja pripeljalo zlasti zanimanje za arheološke izkopanine, zato
lahko rečemo, da se je pravi turistični razvoj začel šele proti
koncu stoletja. Nekateri razlogi so bili tudi težek in dolgotra-
jen dostop do otoka, neurejena dobava pitne vode in pomanj-
kanje nastanitvenih objektov. V Gradežu se je infrastruktu-
ro pričelo urejati ob pojavu zdraviliško-kopališke dejavnosti.
Začetke turističnega razvoja v kraju je spodbudila me-
dicina. Zdravniki so na podlagi novih znanstvenih dognanj
iskali primerne obmorske kraje za ureditev morskih otroških
zavetišč oziroma okrevališč. V obodbju industrializacije so
ravno otroke pestile številne bolezni, med katerimi je izstopa-
la tuberkuloza. Nekateri zdravniki in organizacije, kakor de-
137
