Page 138 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 138
turizem v avstrijskem primorju
nimo Društvo prijateljev otrok (Società degli amici dell' infanzia)99 ali Dru-
štvo proti tuberkulozi iz Trsta (Società contro la tuberculosi in Trieste),100 so v
obmorskih krajih, na primer v Trstu, Gradežu, Valdoltri, Rovinju in drugih,
ustanavljali zavetišča in okrevališča za bolne otroke in jih pričeli zdraviti z no-
vimi medicinskimi pristopi.
Leta 1873 je na povabilo goriške deželne administracije in zdravnikov na
otok prišel pediater, dr. Giuseppe Barellai, ki je iskal primeren kraj za zdravlje-
nje revnih limfatičnih in rahitičnih otrok. S finančno podporo goriške obči-
ne je v Gradežu tudi odprl morsko zavetišče za zdravljenje z mivko in morjem.
Barellai je v Gradežu najprej preveril ustreznost lokacije, klime in pogojev za
odprtje morskega okrevališča, ki bi bilo namenjeno revnim skrofuloznim in
rahitičnim otrokom poknežene grofije Goriško-Gradiške ter drugih delov
imperija. Znani toskanski pediater, ki je v Italiji močno promoviral ustanav-
ljanje morskih okrevališč za revne in bolne otroke, je pozitivno ocenil tamkaj-
šnje klimatske razmere in terapevtske učinke obmorskega kraja za zdravljenje
bolnih otrok v poletni sezoni. V Gradežu so bile podnebne razmere za tovr-
stna zdravljenja zelo primerne. Poletja so bila suha in topla, vročino je krotil
morski veter, zaradi tega temperature v najbolj vročih dnevih niso presega-
le 23° R.101 Temperatura morske vode je bila med 18 in 22 °R, vreme je bilo ve-
činoma jasno, z izjemo pojava krajših padavin, ki pa niso onemogočale kopa-
nja v morju.102
Že istega leta je bilo ob podpori goriške občine v Gradežu odprto prvo
morsko okrevališče monarhije za zdravljenje limfatičnih in rahitičnih otrok
(Marin, 1972, 9). Prvi 4 goriški otroci so na zdravljenje prispeli 17. julija 1873.
Kmalu jim je sledilo še 7 otrok iz Trsta,103 ki jih je pripeljal sam Barellai na
pobudo tržaškega odbora,104 in še 3 otroci iz Gorice. Ti otroci so bili nezave-
dni predhodniki oziroma začetniki zdraviliškega turizma v Gradežu (Boe-
mo, 1992, 37). Zdravljenje bolnih otrok v prvem morskem okrevališču Avstro-
99 Društvo je bilo ustanovljeno leta 1884. Skrbelo je za revne in bolne otroke.
100 Društvo je bilo ustanovljeno leta 1898.
101 Gre za Réaumurjevo temperaturno lestvico. 1 °C je 1,25 °R.
102 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12,
Materia 10 Erezione di Stabilimenti balneari, š. 362: 3612/IV, Quadro generale statistico dell’Ospi-
zio marino di Grado dalla fondazione all’anno 1884, 31. 1. 1885). To poročilo obsega tudi podatke
kasnejšega iz leta 1887, vendar le do leta 1884.
103 Tržaški odbor bolnih otrok v bodoče ni več pošiljal v Gradež, saj je Društvo prijateljev otrok leta
1884 v Trstu ustanovilo morsko okrevališče za skrofulozne otroke: Ospizio marino per i poveri
scrofolosi. Kasneje so to okrevališče zaprli, alternativno lokacijo so našli v Valdoltri.
104 V Trstu in Gorici sta se po Barellaievem obisku oblikovala dva odbora, ki sta otroke iz obeh obmo-
čij pošiljala na zdravljenje v Gradež.
138
nimo Društvo prijateljev otrok (Società degli amici dell' infanzia)99 ali Dru-
štvo proti tuberkulozi iz Trsta (Società contro la tuberculosi in Trieste),100 so v
obmorskih krajih, na primer v Trstu, Gradežu, Valdoltri, Rovinju in drugih,
ustanavljali zavetišča in okrevališča za bolne otroke in jih pričeli zdraviti z no-
vimi medicinskimi pristopi.
Leta 1873 je na povabilo goriške deželne administracije in zdravnikov na
otok prišel pediater, dr. Giuseppe Barellai, ki je iskal primeren kraj za zdravlje-
nje revnih limfatičnih in rahitičnih otrok. S finančno podporo goriške obči-
ne je v Gradežu tudi odprl morsko zavetišče za zdravljenje z mivko in morjem.
Barellai je v Gradežu najprej preveril ustreznost lokacije, klime in pogojev za
odprtje morskega okrevališča, ki bi bilo namenjeno revnim skrofuloznim in
rahitičnim otrokom poknežene grofije Goriško-Gradiške ter drugih delov
imperija. Znani toskanski pediater, ki je v Italiji močno promoviral ustanav-
ljanje morskih okrevališč za revne in bolne otroke, je pozitivno ocenil tamkaj-
šnje klimatske razmere in terapevtske učinke obmorskega kraja za zdravljenje
bolnih otrok v poletni sezoni. V Gradežu so bile podnebne razmere za tovr-
stna zdravljenja zelo primerne. Poletja so bila suha in topla, vročino je krotil
morski veter, zaradi tega temperature v najbolj vročih dnevih niso presega-
le 23° R.101 Temperatura morske vode je bila med 18 in 22 °R, vreme je bilo ve-
činoma jasno, z izjemo pojava krajših padavin, ki pa niso onemogočale kopa-
nja v morju.102
Že istega leta je bilo ob podpori goriške občine v Gradežu odprto prvo
morsko okrevališče monarhije za zdravljenje limfatičnih in rahitičnih otrok
(Marin, 1972, 9). Prvi 4 goriški otroci so na zdravljenje prispeli 17. julija 1873.
Kmalu jim je sledilo še 7 otrok iz Trsta,103 ki jih je pripeljal sam Barellai na
pobudo tržaškega odbora,104 in še 3 otroci iz Gorice. Ti otroci so bili nezave-
dni predhodniki oziroma začetniki zdraviliškega turizma v Gradežu (Boe-
mo, 1992, 37). Zdravljenje bolnih otrok v prvem morskem okrevališču Avstro-
99 Društvo je bilo ustanovljeno leta 1884. Skrbelo je za revne in bolne otroke.
100 Društvo je bilo ustanovljeno leta 1898.
101 Gre za Réaumurjevo temperaturno lestvico. 1 °C je 1,25 °R.
102 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12,
Materia 10 Erezione di Stabilimenti balneari, š. 362: 3612/IV, Quadro generale statistico dell’Ospi-
zio marino di Grado dalla fondazione all’anno 1884, 31. 1. 1885). To poročilo obsega tudi podatke
kasnejšega iz leta 1887, vendar le do leta 1884.
103 Tržaški odbor bolnih otrok v bodoče ni več pošiljal v Gradež, saj je Društvo prijateljev otrok leta
1884 v Trstu ustanovilo morsko okrevališče za skrofulozne otroke: Ospizio marino per i poveri
scrofolosi. Kasneje so to okrevališče zaprli, alternativno lokacijo so našli v Valdoltri.
104 V Trstu in Gorici sta se po Barellaievem obisku oblikovala dva odbora, ki sta otroke iz obeh obmo-
čij pošiljala na zdravljenje v Gradež.
138
