Page 139 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 139
na morju
-Ogrske je bilo uspešno. Zdravljenja bolezni z morskimi kopelmi in drugimi
terapijami, ki so jih prakticirali v okrevališču, so postala znana po celemu im-
periju. Okrevališče je predstavljalo dejanskega začetnika zdraviliškega turiz-
ma kraja in pripomoglo k nadaljnjem razvoju zdraviliško-kopališke dejavno-
sti, saj je kraj zaradi morskih zdravilnih učinkov postopoma začel privabljati
tudi aristokratske in meščanske goste (Bressan, 2001; Marin, 1972, 10).105
V prvih letih delovanja so v prvi vrsti beležili otroške goste iz revnih
okolij, ki so tja prihajali na zdravljenje bolezni, ki so se močno razširile v dobi
industrializacije. Zdravljenje so omogočali oziroma v veliki meri financirali
goriška občina, deželni zbor in nekatere druge občine ter posamezni donator-
ji, kar je dopuščalo vsakoletni sprejem okrog 30 do 40 otrok obeh spolov med
šestim in štirinajstim letom starosti. Obljube o finančni pomoči so prišle tudi
s samega državnega vrha, ko je leta 1875 kraj obiskal cesar Franc Jožef. Otro-
ci so prihajali v Gradež iz domače in drugih provinc. Vsakemu je bilo zago-
tovljeno kritje stroškov v višini 50 goldinarjev (goldinarjev), kar je vključeva-
lo vse stroške prevoza iz Gorice v Gradež, nego, bivanje, varstvo in zdravljenje
za petdeset dni.106 Povsem brezplačno je bilo letovanje le za otroke iz Goriško-
-Gradiške, medtem ko so otroci iz drugih območij Primorja in dežel monar-
hije za zdravljenje v Gradežu morali nekaj doplačati (prispevek staršev, dona-
torjev ali javnih sredstev) 107 (Boemo, 1992, 37–38).108
Postopoma se je večalo število otrok, ki so prihajali na zdravljenje. O
uspehih zdravljenja so v svojih potopisih poročali tudi nekateri popotniki,
pisatelji oziroma profesorji, ki so kraj obiskali z drugačnimi nameni, zlasti
zaradi zanimanja za arheološke ostanke. Filozof Heinrich Noé, ki se je za-
nimal za kulturno dediščino, je priporočal ne le obisk Ogleja, temveč tudi
Gradeža. V svojem besedilu je omenil zdravilne metode, ki so jih praktici-
rali za zdravljenje revnih skrofuloznih otrok iz celotnega Primorja. Tamkaj-
šnji zrak je bil po njegovih besedah poln joda, morje pa bogato z bromom,
kar je predstavljalo zelo učinkovito zdravilo (Noe, 2001; Kavrečič, 2009,
105 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti
salutari (bagni), š. 601: Inclito I.R. Capitanato Distrettuale in Gradisca. N. 933, 15. 12. 1890.
106 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12,
Materia 6 Terme di S. Stefano e di Monfalcone, istituto eliopatico a Grado e altre fonti termali,
š. 362: 3612/IV, Osservazioni. Glej tudi Tabelo 9: Statistični pregled Zavoda za zdravljenje revnih
skrofuloznih otrok v Gradežu od ustanovitve do leta 1887.
107 Nismo zasledili podatkov o tarifah za zdravljenje za tiste, ki so prihajali iz drugih dežel, ali v
primeru, če je število otrok preseglo razpoložljiva finančna sredstva.
108 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1220: pismo glede povečanja otroškega okrevališča, ki ga je njegovo vodstvo pos-
lalo na tržaško namestništvo, 8. 6. 1896, št. 26.
139
-Ogrske je bilo uspešno. Zdravljenja bolezni z morskimi kopelmi in drugimi
terapijami, ki so jih prakticirali v okrevališču, so postala znana po celemu im-
periju. Okrevališče je predstavljalo dejanskega začetnika zdraviliškega turiz-
ma kraja in pripomoglo k nadaljnjem razvoju zdraviliško-kopališke dejavno-
sti, saj je kraj zaradi morskih zdravilnih učinkov postopoma začel privabljati
tudi aristokratske in meščanske goste (Bressan, 2001; Marin, 1972, 10).105
V prvih letih delovanja so v prvi vrsti beležili otroške goste iz revnih
okolij, ki so tja prihajali na zdravljenje bolezni, ki so se močno razširile v dobi
industrializacije. Zdravljenje so omogočali oziroma v veliki meri financirali
goriška občina, deželni zbor in nekatere druge občine ter posamezni donator-
ji, kar je dopuščalo vsakoletni sprejem okrog 30 do 40 otrok obeh spolov med
šestim in štirinajstim letom starosti. Obljube o finančni pomoči so prišle tudi
s samega državnega vrha, ko je leta 1875 kraj obiskal cesar Franc Jožef. Otro-
ci so prihajali v Gradež iz domače in drugih provinc. Vsakemu je bilo zago-
tovljeno kritje stroškov v višini 50 goldinarjev (goldinarjev), kar je vključeva-
lo vse stroške prevoza iz Gorice v Gradež, nego, bivanje, varstvo in zdravljenje
za petdeset dni.106 Povsem brezplačno je bilo letovanje le za otroke iz Goriško-
-Gradiške, medtem ko so otroci iz drugih območij Primorja in dežel monar-
hije za zdravljenje v Gradežu morali nekaj doplačati (prispevek staršev, dona-
torjev ali javnih sredstev) 107 (Boemo, 1992, 37–38).108
Postopoma se je večalo število otrok, ki so prihajali na zdravljenje. O
uspehih zdravljenja so v svojih potopisih poročali tudi nekateri popotniki,
pisatelji oziroma profesorji, ki so kraj obiskali z drugačnimi nameni, zlasti
zaradi zanimanja za arheološke ostanke. Filozof Heinrich Noé, ki se je za-
nimal za kulturno dediščino, je priporočal ne le obisk Ogleja, temveč tudi
Gradeža. V svojem besedilu je omenil zdravilne metode, ki so jih praktici-
rali za zdravljenje revnih skrofuloznih otrok iz celotnega Primorja. Tamkaj-
šnji zrak je bil po njegovih besedah poln joda, morje pa bogato z bromom,
kar je predstavljalo zelo učinkovito zdravilo (Noe, 2001; Kavrečič, 2009,
105 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti
salutari (bagni), š. 601: Inclito I.R. Capitanato Distrettuale in Gradisca. N. 933, 15. 12. 1890.
106 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifica 2/12,
Materia 6 Terme di S. Stefano e di Monfalcone, istituto eliopatico a Grado e altre fonti termali,
š. 362: 3612/IV, Osservazioni. Glej tudi Tabelo 9: Statistični pregled Zavoda za zdravljenje revnih
skrofuloznih otrok v Gradežu od ustanovitve do leta 1887.
107 Nismo zasledili podatkov o tarifah za zdravljenje za tiste, ki so prihajali iz drugih dežel, ali v
primeru, če je število otrok preseglo razpoložljiva finančna sredstva.
108 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1220: pismo glede povečanja otroškega okrevališča, ki ga je njegovo vodstvo pos-
lalo na tržaško namestništvo, 8. 6. 1896, št. 26.
139
