Page 140 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 140
turizem v avstrijskem primorju
122). Podobne razmere so bile opisane tudi v dunajskem časopisu Neue Fre-
ie Presse leta 1886, ki je razmere v Gradežu sicer označil kot »primitivne«
zaradi težke dostopnosti, pomanjkanja pitne vode in infrastrukture, vendar
obenem poudarjal zdravilnost morske vode (Bressan, 2001, 11–12).109 Vesti
o uspešnem zdravljenju so postopoma pritegnile tudi več zdravnikov. Po-
leg otroških bolezni so v Gradežu uspešno zdravili slabokrvnost in bledič-
nost, ginekološke probleme in tuberkulozo. Izboljšalo se je tudi zdravstve-
no stanje bolnikov, ki so trpeli za živčnim zlomom, histerijo in bolečinami
v hrbtenici, celo dva primera zdravljenja alkoholizma sta doživela dobre re-
zultate.110 V Gradežu je ključno vlogo igrala mehka in topla mivka s svojimi
pozitivnimi terapevtskimi učinki, ki je kraju prinesla prepoznavnost celo na
svetovni ravni (Niel, 1991, 111).
V obdobju od pričetka delovanja morskega zdravilišča in okrevališča
leta 1873 do leta 1887 je moč slediti uspehom zdravljenja otroških bolezni.
Skupaj je bilo v obdobju petnajstih sezon oskrbovanih 850 otrok (glej Tabe-
lo 9). Od tega je ozdravelo 217 otrok, večini od oskrbovanih, 503, se je sta-
nje občutno izboljšalo, 112 izboljšalo, 18 otrokom je stanje ostalo stacionarno.
Zdravljenje se je izkazalo kot uspešno, ozdravljenih je bilo več kot 25 % otrok,
stanje se je občutno izboljšalo skoraj 60 %, vsaj deloma izboljšalo pa dobrim 13
%. Nobenemu se ni poslabšalo oziroma nihče ni umrl,111 do pojava novih hu-
dih bolezni ni prišlo, z izjemo nekaterih redkih lažjih želodčno-revmatičnih
obolenj, ki so bile posledica neprevidnosti pri kopanju v morju.112 Tudi otroci,
ki so na otok prišli z raznimi malaričnimi obolenji, so hitro okrevali (Tabe-
la 9). Med oskrbovanimi otroki so največji delež predstavljali tisti, ki se jim je
stanje občutno izboljšalo. V prvih letih od pričetka delovanja je število otrok,
ki so prihajali na zdravljenje, postopoma, a vztrajno naraščalo. Konec 70-ih in
na začetku 80-ih let 19. stoletja je obisk stagniral oziroma celo deloma upadel,
109 »Per quanto primitive possano definirsi le condizioni di Grado, il gran merito va ascritto alla spia-
ggia stessa e all'acqua marina che ricca di bromo e iodio costituisce per i ragazzi scrofolosi un far-
maco efficacissimo«.
110 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1219: Rapporto dei luoghi di Cura comprese le fonti minerali destinate solo per
essere spedite, Distretto politico Gradisca, Comune locale luogo di Cura Grado, N. 15787, 29. 10.
1901.
111 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1220: pismo glede povečanja otroškega okrevališča, ki ga je njegovo vodstvo pos-
lalo na tržaško namestništvo, 8. 6. 1896, št. 26.
112 Točno je bila določena dnevna količina kopanja in nadzor nad tem. V teh primerih lahko niso
upoštevali navodil.
140
122). Podobne razmere so bile opisane tudi v dunajskem časopisu Neue Fre-
ie Presse leta 1886, ki je razmere v Gradežu sicer označil kot »primitivne«
zaradi težke dostopnosti, pomanjkanja pitne vode in infrastrukture, vendar
obenem poudarjal zdravilnost morske vode (Bressan, 2001, 11–12).109 Vesti
o uspešnem zdravljenju so postopoma pritegnile tudi več zdravnikov. Po-
leg otroških bolezni so v Gradežu uspešno zdravili slabokrvnost in bledič-
nost, ginekološke probleme in tuberkulozo. Izboljšalo se je tudi zdravstve-
no stanje bolnikov, ki so trpeli za živčnim zlomom, histerijo in bolečinami
v hrbtenici, celo dva primera zdravljenja alkoholizma sta doživela dobre re-
zultate.110 V Gradežu je ključno vlogo igrala mehka in topla mivka s svojimi
pozitivnimi terapevtskimi učinki, ki je kraju prinesla prepoznavnost celo na
svetovni ravni (Niel, 1991, 111).
V obdobju od pričetka delovanja morskega zdravilišča in okrevališča
leta 1873 do leta 1887 je moč slediti uspehom zdravljenja otroških bolezni.
Skupaj je bilo v obdobju petnajstih sezon oskrbovanih 850 otrok (glej Tabe-
lo 9). Od tega je ozdravelo 217 otrok, večini od oskrbovanih, 503, se je sta-
nje občutno izboljšalo, 112 izboljšalo, 18 otrokom je stanje ostalo stacionarno.
Zdravljenje se je izkazalo kot uspešno, ozdravljenih je bilo več kot 25 % otrok,
stanje se je občutno izboljšalo skoraj 60 %, vsaj deloma izboljšalo pa dobrim 13
%. Nobenemu se ni poslabšalo oziroma nihče ni umrl,111 do pojava novih hu-
dih bolezni ni prišlo, z izjemo nekaterih redkih lažjih želodčno-revmatičnih
obolenj, ki so bile posledica neprevidnosti pri kopanju v morju.112 Tudi otroci,
ki so na otok prišli z raznimi malaričnimi obolenji, so hitro okrevali (Tabe-
la 9). Med oskrbovanimi otroki so največji delež predstavljali tisti, ki se jim je
stanje občutno izboljšalo. V prvih letih od pričetka delovanja je število otrok,
ki so prihajali na zdravljenje, postopoma, a vztrajno naraščalo. Konec 70-ih in
na začetku 80-ih let 19. stoletja je obisk stagniral oziroma celo deloma upadel,
109 »Per quanto primitive possano definirsi le condizioni di Grado, il gran merito va ascritto alla spia-
ggia stessa e all'acqua marina che ricca di bromo e iodio costituisce per i ragazzi scrofolosi un far-
maco efficacissimo«.
110 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1219: Rapporto dei luoghi di Cura comprese le fonti minerali destinate solo per
essere spedite, Distretto politico Gradisca, Comune locale luogo di Cura Grado, N. 15787, 29. 10.
1901.
111 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1220: pismo glede povečanja otroškega okrevališča, ki ga je njegovo vodstvo pos-
lalo na tržaško namestništvo, 8. 6. 1896, št. 26.
112 Točno je bila določena dnevna količina kopanja in nadzor nad tem. V teh primerih lahko niso
upoštevali navodil.
140
