Page 150 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 150
turizem v avstrijskem primorju

dogodkov je zdraviliška komisija sodelovala tudi z občino, ki je včasih finanč-
no pokrila del stroškov ali uredila prostore, kjer so potekale prireditve. Zaslu-
žek so si soorganizatorji tudi razdelili.144

V septembru 1904 so se pripravljali na sprejem avstrijskih balneologov,
ki so se udeležili konference v Opatiji in so ob tej priložnosti načrtovali tudi
obisk Gradeža. Zdraviliška komisija si je od obiska obetala pozitivno oglaše-
vanje, seveda v primeru, da so primerno sprejeli in postregli goste.145 Čeprav v
Gradežu niso potekale konference kakor v Opatiji, je bil obisk gostujočih se-
veda priložnost za dodatno promocijo in prepoznavnost kraja.

Lokalna oblast je vlagala v novo v turistično infrastrukturo, ki je v kraj
postopoma pričela privabljati tudi elitne goste. Do leta 1875 so bili v kraju že
štirje hoteli: Alla Luna, Alla sanità, Agli Amici in La nave (De Grassi, 1992,
16). Občina je ob finančni pomoči zasebnikov v Gradežu uredila kopališki
kompleks, večalo se je število hotelov in zasebnih prenočišč.146 Leta 1880, ko
so prišli prvi dunajski gosti, je bil zgrajen hotel Cervo d' Oro (Marin, 1972, 10),
leta 1892 pa odprto novo kopališče. V Gradežu so začeli urejati oskrbo z vodo
in kanalizacijo.

Na začetku 20. stoletja je zdraviliška komisija na svojih sejah pogosto
razpravljala o načrtih za razvoj zdravilišča in postavitvi novega kopališča,147
vendar se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev načrti niso uresničili.148 Zato
je vodstvo zdravilišča še naprej skrbelo za vzdrževanje že obstoječega kopali-
škega obrata in plaže, na začetku stoletja so uredili greznico in postavili nove
kioske na plaži (Boemo, 1992, 65–67). Po dolgoletnih pogajanjih in načrtova-
njih so se leta 1911 končno odločili za izgradnjo novega kopališča, saj je bilo
obstoječe že precej dotrajano in uničeno tudi zaradi vremenskih nevšečnos-

144 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti
salutari (bagni), š. 1219: processo Verbale della seduta della Commissione di Cura di Grado, 4. 6.
1904.

145 »Siccome quest’ Associazione è composta di medici bisognerebbe fare loro un ricevimento con-
veniente e sopportare le spese del vitto e dell’alloggio loro, acciocchè essi abbiano una buona im-
pressione di Grado e facciano reclame.« V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, vo-
lume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Processo Verbale della Seduta
della Commissione di Cura, 13. 9. 1904, 27181-904.

146 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti
salutari (bagni), š. 601: Inclito I.R. Capitanato Distrettuale in Gradisca. N. 933, 15. 12. 1890.

147 Na sejah se omenja Salone di cura ali Casino di cura.
148 »Siccome quest’ Associazione è composta di medici bisognerebbe fare loro un ricevimento con-

veniente e sopportare le spese del vitto e dell’alloggio loro, acciocchè essi abbiano una buona im-
pressione di Grado e facciano reclame.« V: AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, vo-
lume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti salutari (bagni), š. 1219: Processo Verbale della Seduta
della Commissione di Cura, 13. 9. 1904, 27181-904.

150
   145   146   147   148   149   150   151   152   153   154   155