Page 147 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 147
na morju
cev.132 Pravilnik za mestno kopališče iz leta 1902 je določal pravila obnašanja
na plaži, hrambe perila, koriščenje kabin in plačilo kazni za kršitve. Delavcem
kopališča je bilo prepovedano prositi za napitnine, saj so bile njihove storitve
vključene v ceno kopališča oziroma najema kabine ali šotora. 133
Zdraviliško komisijo je sestavljalo enajst (prej devet) članov, in sicer gra-
deški župan in zdravnik, c.-kr. okrajni zdravnik Gradiške, dva predstavnika
občine Gradež, izvoljeni zastopnik gostilničarjev in najemodajalcev, dva za-
stopnika Društva za vzdrževanje in podvigo prve morske kopeli v Gradežu,
dva izbrana zastopnika gostov, ki so plačevali zdraviliško takso, in en izvoljen
zdraviščnik s strani komisije.134 Delovanje zdraviliške komisije v Gradežu je
bilo tesno povezano z občino, pod katero je spadalo zdravilišče, ter okrajnim
glavarstvom Gradiške, ki je na podlagi 4. člena zakona sklicevalo tudi zdra-
viliške seje.135
Do leta 1907 je bilo zdravilišče pod občinsko upravo, tega leta pa je na
podlagi zakonske uredbe136 postalo samostojen komunalni zavod – Istituto au-
tonomo dello stabilimento bagni di Grado/ Selbständige gemeinde anstalt des
maritimen Kurortes Grado. Vodenje kopališča je tega leta prevzel zavod pod
imenom Curatorio per l'amministrazione delgi stabilimenti balneari di Gra-
do/Kuratorium der Badenanstalten von Grado. Zavod je po popisu (nepre-
mičnega in premičnega) premoženja zdravilišča pripravil načrt nove izgra-
dnje, urejanja kopališča, dostopa do vode, kanalizacije, skratka za upravljanje
zdravilišča. Predsednik kuratorija je bil tudi direktor zdraviliške komisije, saj
je kuratorij nastopal kot njen izvršni organ (Marin, 1972, 16–17).
132 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1219: See-Curort Grado/Luogo di cura balneare Grado, Culiste/Lista di cura,
N. 1–13, seznam obiskovalcev za obdobje od 1. 4. do 31. 8. 1901. Seznam gostov z navedbo datuma
prihoda, imena in priimka, zaposlitve, števila spremljevalcev, smeri prihoda in kraja bivanja je vse-
boval še informacije o cenah storitev, urniku parnikov in ceni transporta, seznam zdravnikov, se-
znam sprostitvenih dejavnosti in prostor za oglase. Lista gostov in informacije so bile v nemškem
in italijanskem jeziku. Seznam iz leta 1903 je deloma spremenil podatke, saj je bila namesto kraja
bivanja zabeležena nastanitev gosta v Gradežu. Seznam so delili brezplačno.
133 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1219: Regolamento del Bagno Comunale di Grado. Dal Municipio di Grado, 3. 6.
1902, il podestà G. Marchesini.
134 Zakonik in ukaznik, Oznanilo c.–kr. namestništva za Primorsko z dne 23. 2. 1899, IX. izdatek,
26320 ex 1898, 9, 19– 27.
135 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1220: Protocollo della seduta costitutiva della Commissione di cura neoeletta in
base al nuovo regolamento pubblicato colla notificazione Luogotenenziale 23. 2. 1899, N.9 B.L.I.,
10.10.1899.
136 Gesetz und Berourdnungsblatt für das österreichisch illirische Küstenland (1907), XIII, 24. 4.
1907, št. 15.
147
cev.132 Pravilnik za mestno kopališče iz leta 1902 je določal pravila obnašanja
na plaži, hrambe perila, koriščenje kabin in plačilo kazni za kršitve. Delavcem
kopališča je bilo prepovedano prositi za napitnine, saj so bile njihove storitve
vključene v ceno kopališča oziroma najema kabine ali šotora. 133
Zdraviliško komisijo je sestavljalo enajst (prej devet) članov, in sicer gra-
deški župan in zdravnik, c.-kr. okrajni zdravnik Gradiške, dva predstavnika
občine Gradež, izvoljeni zastopnik gostilničarjev in najemodajalcev, dva za-
stopnika Društva za vzdrževanje in podvigo prve morske kopeli v Gradežu,
dva izbrana zastopnika gostov, ki so plačevali zdraviliško takso, in en izvoljen
zdraviščnik s strani komisije.134 Delovanje zdraviliške komisije v Gradežu je
bilo tesno povezano z občino, pod katero je spadalo zdravilišče, ter okrajnim
glavarstvom Gradiške, ki je na podlagi 4. člena zakona sklicevalo tudi zdra-
viliške seje.135
Do leta 1907 je bilo zdravilišče pod občinsko upravo, tega leta pa je na
podlagi zakonske uredbe136 postalo samostojen komunalni zavod – Istituto au-
tonomo dello stabilimento bagni di Grado/ Selbständige gemeinde anstalt des
maritimen Kurortes Grado. Vodenje kopališča je tega leta prevzel zavod pod
imenom Curatorio per l'amministrazione delgi stabilimenti balneari di Gra-
do/Kuratorium der Badenanstalten von Grado. Zavod je po popisu (nepre-
mičnega in premičnega) premoženja zdravilišča pripravil načrt nove izgra-
dnje, urejanja kopališča, dostopa do vode, kanalizacije, skratka za upravljanje
zdravilišča. Predsednik kuratorija je bil tudi direktor zdraviliške komisije, saj
je kuratorij nastopal kot njen izvršni organ (Marin, 1972, 16–17).
132 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1219: See-Curort Grado/Luogo di cura balneare Grado, Culiste/Lista di cura,
N. 1–13, seznam obiskovalcev za obdobje od 1. 4. do 31. 8. 1901. Seznam gostov z navedbo datuma
prihoda, imena in priimka, zaposlitve, števila spremljevalcev, smeri prihoda in kraja bivanja je vse-
boval še informacije o cenah storitev, urniku parnikov in ceni transporta, seznam zdravnikov, se-
znam sprostitvenih dejavnosti in prostor za oglase. Lista gostov in informacije so bile v nemškem
in italijanskem jeziku. Seznam iz leta 1903 je deloma spremenil podatke, saj je bila namesto kraja
bivanja zabeležena nastanitev gosta v Gradežu. Seznam so delili brezplačno.
133 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1219: Regolamento del Bagno Comunale di Grado. Dal Municipio di Grado, 3. 6.
1902, il podestà G. Marchesini.
134 Zakonik in ukaznik, Oznanilo c.–kr. namestništva za Primorsko z dne 23. 2. 1899, IX. izdatek,
26320 ex 1898, 9, 19– 27.
135 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1220: Protocollo della seduta costitutiva della Commissione di cura neoeletta in
base al nuovo regolamento pubblicato colla notificazione Luogotenenziale 23. 2. 1899, N.9 B.L.I.,
10.10.1899.
136 Gesetz und Berourdnungsblatt für das österreichisch illirische Küstenland (1907), XIII, 24. 4.
1907, št. 15.
147
