Page 145 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 145
na morju
gosti morali primerno obnašati.121 Gostom, ki so se posluževali sončnih kope-
li, je bil namenjen poseben del plaže, kjer so se lahko sončili tudi brez kopal-
nih oblačil (Boemo, 1992, 52). Za vse ponujene storitve je bilo potrebno pla-
čati. Veljale so različne cene za odrasle in otroke. Kopalci so lahko kupili tudi
abonma za več kopanj in pri tem prihranili eno krono.
Uspešni rezultati zdravljenja so postopoma spodbudili večje zanima-
nje za obisk okrevališča in tudi letovanje v kraju (na kar kaže že pravilnik
za kopanje v kopališču). Predstavniki gradeške oblasti so si zelo prizadevali
za razglasitev statusa zdraviliškega kraja (luogo di cura). V kraju je že obsta-
jala zdraviliška dejavnost, ki jo je finančno podpirala ravno občina, vendar
zaradi omejenih finančnih sredstev ni prišlo do potrebnih vlaganj. Državna
razglasitev zdravilišča pa je z uvedbo zdraviliške takse prinesla nove vire fi-
nanciranja. 122
Osnutek zakona o urejanju zdravilišča na območju Gradeža je deželna
skupščina v Gorici potrdila leta 1892.123 Končno je bilo istega leta zdravljenje v
Gradežu formalno potrjeno tudi s strani države. Zdraviliški okraj je obsegal
ozemlje mesta Gradež. Zakon je urejal ustanovitev določb za urejanje zdravil-
stva in izdajo zdraviliškega reda.124 Ta je določal zdraviliško (1. april do 31. ok-
tober) in kopalno (15. maj do 30. september) sezono. Leta 1897 je zdraviliški
komite (komisija)125 predlagal spremembo zdraviliškega reda v členih, ki so do-
ločali dolžino zdraviliške dobe.126 Zakonski razglas iz leta 1899 je potrdil pre-
dlagane spremembe. Upravno leto v zdravilišču je trajalo od 1. oktobra do 30.
septembra,127 zdraviliška in kopalna doba sta ostali nespremenjeni.
121 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1219: Regolamento del Bagno Comunale di Grado. Dal Municipio di Grado, 3. 6.
1902, il podestà G. Marchesini.
122 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti
salutari (bagni), š. 601: Inclito I.R. Capitanato Distrettuale in Gradisca. N. 933, 15. 12. 1890.
123 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 601: Protocollo della VI. Seduta pubblica della Dieta provinciale: »Viene approva-
to il disegno di legge … concernente la regolazione dell'azienda di cura e per l'emanazione di un re-
golamento di cura pel circondario di cura di Grado«, 18. 3. 1892.
124 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti
salutari (bagni), š. 601: Lečbinski red, oznanilo c.–kr. primorskega namestništva 7. 7. 1892, št. 11532.
Določbe z dne 25. 6. 1892, Lečbinski red oznanjen 7. 7. 1892, št. 11532.
125 Omenjeni razglas reformulira tudi dikcijo, in sicer se lečbinski komité in lečbinski odbor
preimenujeta v zdravstveno komisijo in zdravstveno predstojništvo.
126 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1220: Estratto del Processo Verbale della Seduta del Comitato di Cura, 23. 10.
1897, poslano na okrajno glavarstvo v Gradiško, ki pismo nato posreduje na tržaško namestništvo.
127 Z letom 1903 v zdraviliški komisiji predlagajo, da se upravno leto vodi kot koledarsko.
145
gosti morali primerno obnašati.121 Gostom, ki so se posluževali sončnih kope-
li, je bil namenjen poseben del plaže, kjer so se lahko sončili tudi brez kopal-
nih oblačil (Boemo, 1992, 52). Za vse ponujene storitve je bilo potrebno pla-
čati. Veljale so različne cene za odrasle in otroke. Kopalci so lahko kupili tudi
abonma za več kopanj in pri tem prihranili eno krono.
Uspešni rezultati zdravljenja so postopoma spodbudili večje zanima-
nje za obisk okrevališča in tudi letovanje v kraju (na kar kaže že pravilnik
za kopanje v kopališču). Predstavniki gradeške oblasti so si zelo prizadevali
za razglasitev statusa zdraviliškega kraja (luogo di cura). V kraju je že obsta-
jala zdraviliška dejavnost, ki jo je finančno podpirala ravno občina, vendar
zaradi omejenih finančnih sredstev ni prišlo do potrebnih vlaganj. Državna
razglasitev zdravilišča pa je z uvedbo zdraviliške takse prinesla nove vire fi-
nanciranja. 122
Osnutek zakona o urejanju zdravilišča na območju Gradeža je deželna
skupščina v Gorici potrdila leta 1892.123 Končno je bilo istega leta zdravljenje v
Gradežu formalno potrjeno tudi s strani države. Zdraviliški okraj je obsegal
ozemlje mesta Gradež. Zakon je urejal ustanovitev določb za urejanje zdravil-
stva in izdajo zdraviliškega reda.124 Ta je določal zdraviliško (1. april do 31. ok-
tober) in kopalno (15. maj do 30. september) sezono. Leta 1897 je zdraviliški
komite (komisija)125 predlagal spremembo zdraviliškega reda v členih, ki so do-
ločali dolžino zdraviliške dobe.126 Zakonski razglas iz leta 1899 je potrdil pre-
dlagane spremembe. Upravno leto v zdravilišču je trajalo od 1. oktobra do 30.
septembra,127 zdraviliška in kopalna doba sta ostali nespremenjeni.
121 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1219: Regolamento del Bagno Comunale di Grado. Dal Municipio di Grado, 3. 6.
1902, il podestà G. Marchesini.
122 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti
salutari (bagni), š. 601: Inclito I.R. Capitanato Distrettuale in Gradisca. N. 933, 15. 12. 1890.
123 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 601: Protocollo della VI. Seduta pubblica della Dieta provinciale: »Viene approva-
to il disegno di legge … concernente la regolazione dell'azienda di cura e per l'emanazione di un re-
golamento di cura pel circondario di cura di Grado«, 18. 3. 1892.
124 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti
salutari (bagni), š. 601: Lečbinski red, oznanilo c.–kr. primorskega namestništva 7. 7. 1892, št. 11532.
Določbe z dne 25. 6. 1892, Lečbinski red oznanjen 7. 7. 1892, št. 11532.
125 Omenjeni razglas reformulira tudi dikcijo, in sicer se lečbinski komité in lečbinski odbor
preimenujeta v zdravstveno komisijo in zdravstveno predstojništvo.
126 AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti sa-
lutari (bagni), š. 1220: Estratto del Processo Verbale della Seduta del Comitato di Cura, 23. 10.
1897, poslano na okrajno glavarstvo v Gradiško, ki pismo nato posreduje na tržaško namestništvo.
127 Z letom 1903 v zdraviliški komisiji predlagajo, da se upravno leto vodi kot koledarsko.
145
