Page 263 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 263
pod zemljo
prestolnico cesarstva z njegovim pristaniščem. Društvo se je financiralo s pri-
spevki in prihodki od prireditev. Društvo se je tudi zavzemalo za povečanje
turističnega obiskovanja, za ureditev trga in okolice v turistične namene in
za to, da bi se tujci v Postojni zadržali čim dalj časa. Prizadevali so si, kakor
je bilo nakazano že v samem statutu, za ureditev poti in promenade z drevo-
redom, namestitev klopi, kažipotov in tabel ter ljudskega vrta. Zadani cilji so
seveda zahtevali izdatna finančna sredstva, ki naj bi jih zagotovila tudi upra-
va jame (Kranjc, 2003, 27).
Statut oziroma pravila Olepševalnega društva, izdana po letu 1909, ko
se društvp preimenuje v Društvo za olepševanje Postojnskega mesta in k mes-
tu spadajoče okolice ter za povzdigo prometa s tujci, je v prvem členu določal
njegov namen, ki je deloma naveden že v samem poimenovanju, ter »umno
gojenje tega prometa in s tem povzdiga gospodarskih razmer Postojnskega
mesta«. Društvo torej ni spremenilo svojih namenov. Pravila so bila izdana
po letu 1909, saj je v imenu sprememba, in sicer se ne uporablja več termin trg,
temveč mesto. Ker pravila društva niso datirana, lahko rečemo, da so nasta-
la po letu 1909, ko je Postojna dobila mestne pravice.56 Društvu so pripisovali
tudi zasluge za promocijo obiskovanja in urejenost kraja, saj je opozarjalo na
pomanjkljivosti in neprimernosti ter si prizadevalo za snažnost in urejenost
kraja. Opozarjali so na primer na neprimerno dvigovanje cestnega prahu ob
pometanju promenade in neprimernost prostega sprehajanja govedi po dre-
voredu, kamor so zahajali turisti. Društvo je skrbelo za postavitev novih klo-
pi, prepoved vožnje s kolesi in sušenje perila ob promenadi, ki je peljala proti
jami. Vse pa ni bilo vedno v najlepšem redu. Kakor v drugih turističnih krajih
so se tudi v Postojni soočali s težavami, z nezadovoljstvom gostov z visokimi,
oderuškimi cenami, včasih tudi vremenskimi nevšečnostmi (Čeč, 2009, 83).
Z izgradnjo južne železnice, ki je povezala Dunaj s Trstom in tekla
mimo Postojne, je postojnski turizem dobival nove razsežnosti. Železnica je
omogočila lažjo in hitrejšo dostopnost do kraja ter tako tudi povečan obisk v
jami in razvoj Postojne (Čeč, 2009). Ob otvoritvi proge med Dunajem in Tr-
stom sta z vlakom v Postojno pripotovala tudi cesar Franc Jožef in njegova so-
proga Elizabeta ter obiskala jamo (Čeč, 2001, 37). Ob njunem obisku je bila
jama razsvetljena z 12.000 lučmi. Jamska komisija je naročila izdelavo nosil za
cesarico in njeni dvorni dami. Povabljencem slavnostnega dogodka je pevski
zbor ljubljanskih bogoslovcev zapel cerkveno pozdravno pesem (Savnik, 1960,
103). Cesarski par je bil nad jamo izredno navdušen, saj se je v njej zadržal več
kot dve uri. Cesarica je večino poti hodila, tako da nosil skoraj ni potrebova-
56 AS, Okrajno glavarstvo Postojna, 136, t. e. 41.
263
prestolnico cesarstva z njegovim pristaniščem. Društvo se je financiralo s pri-
spevki in prihodki od prireditev. Društvo se je tudi zavzemalo za povečanje
turističnega obiskovanja, za ureditev trga in okolice v turistične namene in
za to, da bi se tujci v Postojni zadržali čim dalj časa. Prizadevali so si, kakor
je bilo nakazano že v samem statutu, za ureditev poti in promenade z drevo-
redom, namestitev klopi, kažipotov in tabel ter ljudskega vrta. Zadani cilji so
seveda zahtevali izdatna finančna sredstva, ki naj bi jih zagotovila tudi upra-
va jame (Kranjc, 2003, 27).
Statut oziroma pravila Olepševalnega društva, izdana po letu 1909, ko
se društvp preimenuje v Društvo za olepševanje Postojnskega mesta in k mes-
tu spadajoče okolice ter za povzdigo prometa s tujci, je v prvem členu določal
njegov namen, ki je deloma naveden že v samem poimenovanju, ter »umno
gojenje tega prometa in s tem povzdiga gospodarskih razmer Postojnskega
mesta«. Društvo torej ni spremenilo svojih namenov. Pravila so bila izdana
po letu 1909, saj je v imenu sprememba, in sicer se ne uporablja več termin trg,
temveč mesto. Ker pravila društva niso datirana, lahko rečemo, da so nasta-
la po letu 1909, ko je Postojna dobila mestne pravice.56 Društvu so pripisovali
tudi zasluge za promocijo obiskovanja in urejenost kraja, saj je opozarjalo na
pomanjkljivosti in neprimernosti ter si prizadevalo za snažnost in urejenost
kraja. Opozarjali so na primer na neprimerno dvigovanje cestnega prahu ob
pometanju promenade in neprimernost prostega sprehajanja govedi po dre-
voredu, kamor so zahajali turisti. Društvo je skrbelo za postavitev novih klo-
pi, prepoved vožnje s kolesi in sušenje perila ob promenadi, ki je peljala proti
jami. Vse pa ni bilo vedno v najlepšem redu. Kakor v drugih turističnih krajih
so se tudi v Postojni soočali s težavami, z nezadovoljstvom gostov z visokimi,
oderuškimi cenami, včasih tudi vremenskimi nevšečnostmi (Čeč, 2009, 83).
Z izgradnjo južne železnice, ki je povezala Dunaj s Trstom in tekla
mimo Postojne, je postojnski turizem dobival nove razsežnosti. Železnica je
omogočila lažjo in hitrejšo dostopnost do kraja ter tako tudi povečan obisk v
jami in razvoj Postojne (Čeč, 2009). Ob otvoritvi proge med Dunajem in Tr-
stom sta z vlakom v Postojno pripotovala tudi cesar Franc Jožef in njegova so-
proga Elizabeta ter obiskala jamo (Čeč, 2001, 37). Ob njunem obisku je bila
jama razsvetljena z 12.000 lučmi. Jamska komisija je naročila izdelavo nosil za
cesarico in njeni dvorni dami. Povabljencem slavnostnega dogodka je pevski
zbor ljubljanskih bogoslovcev zapel cerkveno pozdravno pesem (Savnik, 1960,
103). Cesarski par je bil nad jamo izredno navdušen, saj se je v njej zadržal več
kot dve uri. Cesarica je večino poti hodila, tako da nosil skoraj ni potrebova-
56 AS, Okrajno glavarstvo Postojna, 136, t. e. 41.
263
