Page 268 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 268
turizem v avstrijskem primorju
nika gosp. Andreja Perko.65 Tudi železniška uprava na postaji je izborno funk-
cijonirala in se je obrat brez vsakih zamud izvršil«.66 Takrat je obisk presegel
40.000 obiskovalcev. Ob pričetku prve svetovne vojne je obisk v primerjavi s
predhodnim letom upadel za 66 % (13.743 gostov).
Graf 8: Obisk v Postojnski jami v obdobju 1819–1914 (Šibenik, 1983, 37–40).67
Graf 8 prikazuje število obiskovalcev v Postojnski jami pred izgradnjo
južne železnice in po njej, in sicer od začetkov turistične dejavnosti leta 1819
do 1914. Pri statističnih podatkih naletimo na neskladja, saj so za posamezna
leta v virih in literaturi opazna delna odstopanja, podatki so, kakor piše A.
Kranjc (2008), včasih napačni in nezanesljivi. O obiskovalcih je konec 50-ih
let prejšnjega stoletja pisal R. Savnik, konec 60-ih in na začetku 80-ih pa M.
Šibenik. V novejšem času se je ponovnega štetja števila gostov po knjigah lotil
A. Kranjc, ki je v primerjavi s Savnikom ali Šibenikom prišel do deloma dru-
gačnih številk. Različni podatki so vidni že pri obiskovalcih v prvem letu, in
sicer so jih ponekod zabeležili 104, drugod 114.
V knjigo gostov so se vpisovali posamezniki samo pod enim imenom,
ki je veljalo za vso družino in spremljevalce, kar onemogoči točen podatek o
65 Ivan Andrej Perko velja za prvega slovenskega poklicnega speleologa in krasoslovca. Sodeloval je z
Marinitschem, Müllerjem in Novakom pri raziskovanju Škocjanskih jam. Leta 1909 je postal taj-
nik Jamske komisije v Postojni in kasnejši ravnatelj jame. Perko se je doma in v tujini ukvarjal s pre-
davanji, objavljal v časopisih in med drugim dal natisniti večbarvno stensko sliko jame z večjezič-
nimi napisi (Savnik, 1985, 155–56).
66 Slovenec, »Velikanski obisk v Postojnski jami,« 4. 8. 1913, 41, št. 177, 3.
67 PodatkiošteviluobiskovalcevvPostojnskijamisevčasihprecejrazlikujejo.Različniavtorjinavajajo
različne številke, včasih so v statistike vključeni tudi obiskovalci večjih prireditev (binkoštno in
poletno slavje), drugič niso, zaradi tega prihaja do večjih odstopanj. V grafu so upoštevani podatki,
ki jih je zbral Šibenik leta 1983. Ponovnega štetja obiskovalcev, ki so bili vpisani v knjigo gostov, se je
lotil Kranjc. Njegovi podatki delno odstopajo od Šibenikovih in Savnikovih, ki tudi navata število
obiskovalcev v določenih obdobjih.
268
nika gosp. Andreja Perko.65 Tudi železniška uprava na postaji je izborno funk-
cijonirala in se je obrat brez vsakih zamud izvršil«.66 Takrat je obisk presegel
40.000 obiskovalcev. Ob pričetku prve svetovne vojne je obisk v primerjavi s
predhodnim letom upadel za 66 % (13.743 gostov).
Graf 8: Obisk v Postojnski jami v obdobju 1819–1914 (Šibenik, 1983, 37–40).67
Graf 8 prikazuje število obiskovalcev v Postojnski jami pred izgradnjo
južne železnice in po njej, in sicer od začetkov turistične dejavnosti leta 1819
do 1914. Pri statističnih podatkih naletimo na neskladja, saj so za posamezna
leta v virih in literaturi opazna delna odstopanja, podatki so, kakor piše A.
Kranjc (2008), včasih napačni in nezanesljivi. O obiskovalcih je konec 50-ih
let prejšnjega stoletja pisal R. Savnik, konec 60-ih in na začetku 80-ih pa M.
Šibenik. V novejšem času se je ponovnega štetja števila gostov po knjigah lotil
A. Kranjc, ki je v primerjavi s Savnikom ali Šibenikom prišel do deloma dru-
gačnih številk. Različni podatki so vidni že pri obiskovalcih v prvem letu, in
sicer so jih ponekod zabeležili 104, drugod 114.
V knjigo gostov so se vpisovali posamezniki samo pod enim imenom,
ki je veljalo za vso družino in spremljevalce, kar onemogoči točen podatek o
65 Ivan Andrej Perko velja za prvega slovenskega poklicnega speleologa in krasoslovca. Sodeloval je z
Marinitschem, Müllerjem in Novakom pri raziskovanju Škocjanskih jam. Leta 1909 je postal taj-
nik Jamske komisije v Postojni in kasnejši ravnatelj jame. Perko se je doma in v tujini ukvarjal s pre-
davanji, objavljal v časopisih in med drugim dal natisniti večbarvno stensko sliko jame z večjezič-
nimi napisi (Savnik, 1985, 155–56).
66 Slovenec, »Velikanski obisk v Postojnski jami,« 4. 8. 1913, 41, št. 177, 3.
67 PodatkiošteviluobiskovalcevvPostojnskijamisevčasihprecejrazlikujejo.Različniavtorjinavajajo
različne številke, včasih so v statistike vključeni tudi obiskovalci večjih prireditev (binkoštno in
poletno slavje), drugič niso, zaradi tega prihaja do večjih odstopanj. V grafu so upoštevani podatki,
ki jih je zbral Šibenik leta 1983. Ponovnega štetja obiskovalcev, ki so bili vpisani v knjigo gostov, se je
lotil Kranjc. Njegovi podatki delno odstopajo od Šibenikovih in Savnikovih, ki tudi navata število
obiskovalcev v določenih obdobjih.
268
