Page 267 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 267
pod zemljo
desetletju obiskovanja je dotok turistov večinoma naraščal, zlasti se je pove-
čal leta 1825, ob prvem organiziranju binkoštnega slavja, ko je jamo obiskalo
705 obiskovalcev. Po letu 1829 je jamo obiskalo preko 900 gostov, po letu 1833
pa že preko 1.000. Vseskozi so prisotni tudi manjši padci, ki so markantnejši
ob politično nemirnih situacijah (leto 1848), posledično odpovedanih slavjih
(1849) ali v primeru vojaških spopadov. Leta 1856 je jamo prvič obiskalo pre-
ko 2.000 turistov.
Z izgradnjo železnice se je obisk postopoma povečeval, vendar sprva ne
vztrajno. Že leto po izgradnji železnice se je obisk v jami znatno povečal (glej
Graf 8), k čemer je pripomogla organizacija posebnih izletov z vlakom iz Lju-
bljane in Trsta v času jamskega slavja (na binkoštni ponedeljek).64 Finančno
ministrstvo na Dunaju je kot posebno ugodnost za promocijo potovanja z vla-
kom za kratek čas določilo zgolj 20-odstotno ceno običajne vstopnine v jamo
za tiste obiskovalce, ki so se v času od binkoštov do konca septembra udeleži-
li obiska z »vlakom za zabavo«. Zaradi velikega popusta pri vstopnicah pa je
bil zabeležen primanjkljaj, zato so bili leta 1863 popusti na binkoštni ponede-
ljek ukinjeni (Savnik, 1960, 105). V naslednjih dvajsetih letih se je število go-
stov gibalo med 4.000 in 6.000. V času pruske vojne (1866) je bil zabeležen
ponoven upad obiskovalcev. Tega leta je število obiskovalcev doseglo 997 (glej
Graf 8). Leta 1872 so v jami položili dva kilometra dolg železniški tir in čez
dve leti zgradili železniški most v Veliki dvorani. Istega leta je bil zgrajen prvi
hotel v mestu, elektrika je bila v jamo napeljana leta 1884. Do začetka 20. sto-
letja je obisk postopoma naraščal in leta 1901 presegel 10.000 gostov. V nas-
lednjem desetljetju je obisk večinoma naraščal, s posameznimi vmesnimi pad-
ci. Leta 1909 je presegel število 20.000. Višek obiska je bil pred prvo svetovno
vojno dosežen leta 1913, kakor poroča tudi časopis Slovenec s prispevkom »Ve-
likanski obisk v Postojnski jami«: »V notranjih jamah je vladal tak naval, da
se je le polagoma moglo priti naprej. Ob bajni razsvetljavi je vladalo najbolj-
še razpoloženje, za kar je skrbela v prvi vrsti tamošnja godba, izvrstna jamska
restavracija in kavarna. Jamska pošta je imela velikansko opravka, zakaj od-
danih je bilo nad 50.000 razglednic. Marljivo sestavljena reklama, ki je bila
razprostrta čez celo »našo monarhijo«, se je torej izborno obnesla, kar doka-
zuje velikanski obisk, in je to v prvi vrsti zasluga neumorno delavnega oskrb-
64 Leta 1910 v časopisu Promet in gostilna zasledimo opis Postojnske jame in prihajajočega jamskega
slavja. Časopis poroča o organizaciji slavja dvakrat na leto, za binkoštni ponedeljek in 13. avgusta.
Ob tej priložnosti je bil organiziran posebni prevoz z vlakom iz Ljubljane v Postojno in nazaj. Tis-
tega leta sta povratna vozovnica za dobri dve uri vožnje v vsako smer in vstopnica za obisk jame sta-
li 6 kron in 30 vinarjev za potnike tretjega ter 8 kron in 60 vinarjev za potnike drugega razreda. V:
Promet in gostilna, 1908, št. 7, 89.
267
desetletju obiskovanja je dotok turistov večinoma naraščal, zlasti se je pove-
čal leta 1825, ob prvem organiziranju binkoštnega slavja, ko je jamo obiskalo
705 obiskovalcev. Po letu 1829 je jamo obiskalo preko 900 gostov, po letu 1833
pa že preko 1.000. Vseskozi so prisotni tudi manjši padci, ki so markantnejši
ob politično nemirnih situacijah (leto 1848), posledično odpovedanih slavjih
(1849) ali v primeru vojaških spopadov. Leta 1856 je jamo prvič obiskalo pre-
ko 2.000 turistov.
Z izgradnjo železnice se je obisk postopoma povečeval, vendar sprva ne
vztrajno. Že leto po izgradnji železnice se je obisk v jami znatno povečal (glej
Graf 8), k čemer je pripomogla organizacija posebnih izletov z vlakom iz Lju-
bljane in Trsta v času jamskega slavja (na binkoštni ponedeljek).64 Finančno
ministrstvo na Dunaju je kot posebno ugodnost za promocijo potovanja z vla-
kom za kratek čas določilo zgolj 20-odstotno ceno običajne vstopnine v jamo
za tiste obiskovalce, ki so se v času od binkoštov do konca septembra udeleži-
li obiska z »vlakom za zabavo«. Zaradi velikega popusta pri vstopnicah pa je
bil zabeležen primanjkljaj, zato so bili leta 1863 popusti na binkoštni ponede-
ljek ukinjeni (Savnik, 1960, 105). V naslednjih dvajsetih letih se je število go-
stov gibalo med 4.000 in 6.000. V času pruske vojne (1866) je bil zabeležen
ponoven upad obiskovalcev. Tega leta je število obiskovalcev doseglo 997 (glej
Graf 8). Leta 1872 so v jami položili dva kilometra dolg železniški tir in čez
dve leti zgradili železniški most v Veliki dvorani. Istega leta je bil zgrajen prvi
hotel v mestu, elektrika je bila v jamo napeljana leta 1884. Do začetka 20. sto-
letja je obisk postopoma naraščal in leta 1901 presegel 10.000 gostov. V nas-
lednjem desetljetju je obisk večinoma naraščal, s posameznimi vmesnimi pad-
ci. Leta 1909 je presegel število 20.000. Višek obiska je bil pred prvo svetovno
vojno dosežen leta 1913, kakor poroča tudi časopis Slovenec s prispevkom »Ve-
likanski obisk v Postojnski jami«: »V notranjih jamah je vladal tak naval, da
se je le polagoma moglo priti naprej. Ob bajni razsvetljavi je vladalo najbolj-
še razpoloženje, za kar je skrbela v prvi vrsti tamošnja godba, izvrstna jamska
restavracija in kavarna. Jamska pošta je imela velikansko opravka, zakaj od-
danih je bilo nad 50.000 razglednic. Marljivo sestavljena reklama, ki je bila
razprostrta čez celo »našo monarhijo«, se je torej izborno obnesla, kar doka-
zuje velikanski obisk, in je to v prvi vrsti zasluga neumorno delavnega oskrb-
64 Leta 1910 v časopisu Promet in gostilna zasledimo opis Postojnske jame in prihajajočega jamskega
slavja. Časopis poroča o organizaciji slavja dvakrat na leto, za binkoštni ponedeljek in 13. avgusta.
Ob tej priložnosti je bil organiziran posebni prevoz z vlakom iz Ljubljane v Postojno in nazaj. Tis-
tega leta sta povratna vozovnica za dobri dve uri vožnje v vsako smer in vstopnica za obisk jame sta-
li 6 kron in 30 vinarjev za potnike tretjega ter 8 kron in 60 vinarjev za potnike drugega razreda. V:
Promet in gostilna, 1908, št. 7, 89.
267
