Page 276 - Kavrečič, Petra. 2015. Turizem v Avstrijskem primorju. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 276
turizem v avstrijskem primorju
zemal tudi za čim prejšnjo elektrifikacijo jame (Savnik, 1958; Savnik, 1960,
109–10).
Po zgledu Postojnske jame je jamski odsek pri DuÖAV pričel oglaševa-
ti tudi Škocjanske jame. Tržaškemu zobozdravniku in samoukemu slikarju
Robertu Hlavatyju so naročili izdelavo reklamnega plakata, izdelali so barv-
ne diapozitive z upodobitvami jam in v Trstu organizirali diskusijske veče-
re. Prvi vodnik po jamah je izdal eden izmed članov jamarske sekcije in raz-
iskovalcev škocjanskega podzemlja, F. Müller, leta 1887. Vodnik je vseboval
Hankejev načrt jame, zabeležena so bila slovenska imena jam in navedeni slo-
venski vodniki (Müller, 1887; Habe, 1974, 28, 33). O jami Vilenica je pisal že
omenjeni Agapitov vodnik, njene lepote in obisk je skušal promovirati tudi
tajnik italijanskega planinskega društva Società Alpina delle Giulie Boegan v
svojem poročilu leta 1897. Vendar je, kakor je bilo pokazano, osrednjo propa-
gandno mesto v turističnem smislu pripadlo Postojnski jami, če samo pomis-
limo, da je bil tudi v parku Angiolina v Opatiji gostom na ogled razstavljen
jamski stalagmit (Muzur, 2007, 109).
V krajih, kjer so bile jame odprte v turistične namene (zlasti Postojnska),
so podobno kakor v drugih turističnih krajih ustanavljali jamske komisije in
društva, ki so skrbeli za promocijo te dejavnosti, razvoj in olepšavo kraja. V
Postojni je bila že štiri leta po uradnem odprtju jame v turistične namene us-
tanovljena Jamska komisija, kar kaže na hitro se razvijajoči jamski turizem.
Društvo za olepšanje postojnskega trga in povzdigo dohajanja tujcev je bilo
ustanovljeno leta 1883 in je prvo društvo, ki je svoja pravila zapisalo tudi v slo-
venskem jeziku. Društvo in komisija sta sodelovali ter bili vključeni v Kranj-
sko deželno zvezo za tujski promet. Društvo je skrbelo za pripravo kart in
kažipotov, olepšavo kraja in večji obisk. Jamska komisija v Postojni je z ogla-
ševalskimi orodji odločno promovirala obisk turistične jame. Izdelava plaka-
tov jame, prenova električne razsvetljave, urejanje dostopov, izdaja reklamnih
publikacij v več jezikih, fotografij in razglednic so dejavnosti, ki jih je komisi-
ja vodila v namene promocije večanja turističnega obiska. Vsako leto je prire-
jala jamsko slavje, ki je v kraj privabilo številne obiskovalce, ki so prihajali iz
domačih in tujih dežel in držav (Andrejka, 1926, 21). Jamska komisija je skr-
bela in si prizadevala tudi za zaščito in ohranjanje narave v jami že kmalu po
njeni ustanovitvi. V ta namen je za razsvetljavo jame ob obisku prepovedala
uporabo bakel in zažiganje slopov slame ter omejila zbiranje in prodajo kapni-
kov (Kariž, 2008, 24).
Tudi privatniki so izražali interes za vlaganje v turistično infrastruk-
turo in promocijo, kar se je najbolj izrazito pokazalo na primeru Postojnske
276
zemal tudi za čim prejšnjo elektrifikacijo jame (Savnik, 1958; Savnik, 1960,
109–10).
Po zgledu Postojnske jame je jamski odsek pri DuÖAV pričel oglaševa-
ti tudi Škocjanske jame. Tržaškemu zobozdravniku in samoukemu slikarju
Robertu Hlavatyju so naročili izdelavo reklamnega plakata, izdelali so barv-
ne diapozitive z upodobitvami jam in v Trstu organizirali diskusijske veče-
re. Prvi vodnik po jamah je izdal eden izmed članov jamarske sekcije in raz-
iskovalcev škocjanskega podzemlja, F. Müller, leta 1887. Vodnik je vseboval
Hankejev načrt jame, zabeležena so bila slovenska imena jam in navedeni slo-
venski vodniki (Müller, 1887; Habe, 1974, 28, 33). O jami Vilenica je pisal že
omenjeni Agapitov vodnik, njene lepote in obisk je skušal promovirati tudi
tajnik italijanskega planinskega društva Società Alpina delle Giulie Boegan v
svojem poročilu leta 1897. Vendar je, kakor je bilo pokazano, osrednjo propa-
gandno mesto v turističnem smislu pripadlo Postojnski jami, če samo pomis-
limo, da je bil tudi v parku Angiolina v Opatiji gostom na ogled razstavljen
jamski stalagmit (Muzur, 2007, 109).
V krajih, kjer so bile jame odprte v turistične namene (zlasti Postojnska),
so podobno kakor v drugih turističnih krajih ustanavljali jamske komisije in
društva, ki so skrbeli za promocijo te dejavnosti, razvoj in olepšavo kraja. V
Postojni je bila že štiri leta po uradnem odprtju jame v turistične namene us-
tanovljena Jamska komisija, kar kaže na hitro se razvijajoči jamski turizem.
Društvo za olepšanje postojnskega trga in povzdigo dohajanja tujcev je bilo
ustanovljeno leta 1883 in je prvo društvo, ki je svoja pravila zapisalo tudi v slo-
venskem jeziku. Društvo in komisija sta sodelovali ter bili vključeni v Kranj-
sko deželno zvezo za tujski promet. Društvo je skrbelo za pripravo kart in
kažipotov, olepšavo kraja in večji obisk. Jamska komisija v Postojni je z ogla-
ševalskimi orodji odločno promovirala obisk turistične jame. Izdelava plaka-
tov jame, prenova električne razsvetljave, urejanje dostopov, izdaja reklamnih
publikacij v več jezikih, fotografij in razglednic so dejavnosti, ki jih je komisi-
ja vodila v namene promocije večanja turističnega obiska. Vsako leto je prire-
jala jamsko slavje, ki je v kraj privabilo številne obiskovalce, ki so prihajali iz
domačih in tujih dežel in držav (Andrejka, 1926, 21). Jamska komisija je skr-
bela in si prizadevala tudi za zaščito in ohranjanje narave v jami že kmalu po
njeni ustanovitvi. V ta namen je za razsvetljavo jame ob obisku prepovedala
uporabo bakel in zažiganje slopov slame ter omejila zbiranje in prodajo kapni-
kov (Kariž, 2008, 24).
Tudi privatniki so izražali interes za vlaganje v turistično infrastruk-
turo in promocijo, kar se je najbolj izrazito pokazalo na primeru Postojnske
276
