Page 103 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 103
trendi v terciarnem izobraževanju in na trgu dela ....
In kako premostiti vrzel med veščinami diplomantov in tistimi, ki jih potrebujejo in želi-
jo delodajalci? Avtorji avstralske študije o veščinah diplomantov, ki povečujejo zaposljivost
(Cleary et al., 2007), predlagajo, da naj univerze razvijejo integriran in celovit sistem ocenje-
vanja veščin, ki povečujejo zaposljivost diplomantov. Skladno s tem naj posodabljajo študijske
programe in izboljšujejo formalno merjenje in poročanje o osvojenih veščinah posameznih
študentov. Delodajalci namreč pogrešajo podrobnejše informacije o tem, katera znanja in
veščine so posamezni diplomanti osvojili. Tako so po eni strani naklonjeni ideji, da univer-
ze izdelajo personificirana in podrobnejša poročila o veščinah diplomanta, po drugi strani
pa se zavedajo, da bodo v postopku zaposlovanja te veščine še vedno morali tudi sami pre-
verjati in ocenjevati. Za večja podjetja z dobro razvitimi kadrovskimi službami to sicer ne
predstavlja težav, kar pa ne velja za manjša podjetja.
Povzetek
Gospodarska kriza je poglobila problem brezposelnosti mladih in hkrati razodela strukturne težave
slovenskega gospodarstva ter slabosti ekonomskih politik in sistema izobraževanja. Tudi pod njenim
vplivom je število študentov terciarnega študija – zlasti izrednega – po vrhu leta 2006 upadalo, kar naj
bi se skladno z demografskimi projekcijami nadaljevalo do leta 2024. Na področju poslovnih in uprav-
nih ved je bil padajoč trend posebej izrazit.
Delež terciarno izobraženih mladih v Sloveniji prehiteva povprečje EU, pri starejših pa za njim
zaostaja. Po daljšem obdobju hitrega naraščanja je leta 2013 prišlo do upada števila novih diplomantov
terciarnega študija. Oslabljeno gospodarstvo je nove diplomante težko absorbiralo, zato se je njihova
brezposelnost še naprej povečevala. A je bila terciarna raven izobrazbe še vedno povezana z ugodnim
položajem na trgu dela glede na manj izobražene, čeprav se je pod vplivom rasti števila diplomantov in
gospodarske krize prispevek terciarne izobrazbe k zaposljivosti in višini plače znižal. Na položaj diplo-
manta na trgu dela med drugim vpliva področje študija. Ekonomisti in sorodni poklici spadajo med su-
ficitarne, težje zaposljive poklice, po drugi strani pa zaposleni diplomanti ekonomije in poslovnih ved
v povprečju dosegajo relativno visoke plače. Obeti glede njihovega zaposlovanja v Sloveniji so manj go-
tovi, na območju celotne Evropske unije pa naj bi bili v naslednjem desetletju strokovnjaki in strokovni
sodelavci za poslovanje in upravljanje ter menedžerji med bolj iskanimi poklici.
Prispevek poleg trendov v terciarnem izobraževanju in na trgu dela predstavlja tudi koncept in
dejavnike zaposljivosti ter rezultate domačih in mednarodnih raziskav o zaposlenosti in zaposljivosti
diplomantov terciarnega študija. Raziskave osvetlijo številne izzive na področju terciarnega izobraže-
vanja s poudarkom na področju poslovnih ved in ekonomije.
Literatura
Archer, Will, and Jess Davison. Graduate Employability: What Do Employers Think and
Want. London: The Council for Industry and Higher Education, 2008.
Bartolj, Tjaša, Aleš Ahčan, Aljoša Feldin, and Sašo Polanec. »Evolution of Private Returns
to Tertiary Education during Transition: Evidence from Slovenia.« Post-Communist
Economies 25, no. 3 (2013): 407–424.
Cleary, Mitch, Rosalie Flynn, Seth Thomasson, Robyn Alexander, and Ben McDonald.
Graduate Employability Skills. Prepared for the Business, Industry and Higher Educa-
tion Collaboration Council. Melbourne: Precision Consultancy, 2007.
101
In kako premostiti vrzel med veščinami diplomantov in tistimi, ki jih potrebujejo in želi-
jo delodajalci? Avtorji avstralske študije o veščinah diplomantov, ki povečujejo zaposljivost
(Cleary et al., 2007), predlagajo, da naj univerze razvijejo integriran in celovit sistem ocenje-
vanja veščin, ki povečujejo zaposljivost diplomantov. Skladno s tem naj posodabljajo študijske
programe in izboljšujejo formalno merjenje in poročanje o osvojenih veščinah posameznih
študentov. Delodajalci namreč pogrešajo podrobnejše informacije o tem, katera znanja in
veščine so posamezni diplomanti osvojili. Tako so po eni strani naklonjeni ideji, da univer-
ze izdelajo personificirana in podrobnejša poročila o veščinah diplomanta, po drugi strani
pa se zavedajo, da bodo v postopku zaposlovanja te veščine še vedno morali tudi sami pre-
verjati in ocenjevati. Za večja podjetja z dobro razvitimi kadrovskimi službami to sicer ne
predstavlja težav, kar pa ne velja za manjša podjetja.
Povzetek
Gospodarska kriza je poglobila problem brezposelnosti mladih in hkrati razodela strukturne težave
slovenskega gospodarstva ter slabosti ekonomskih politik in sistema izobraževanja. Tudi pod njenim
vplivom je število študentov terciarnega študija – zlasti izrednega – po vrhu leta 2006 upadalo, kar naj
bi se skladno z demografskimi projekcijami nadaljevalo do leta 2024. Na področju poslovnih in uprav-
nih ved je bil padajoč trend posebej izrazit.
Delež terciarno izobraženih mladih v Sloveniji prehiteva povprečje EU, pri starejših pa za njim
zaostaja. Po daljšem obdobju hitrega naraščanja je leta 2013 prišlo do upada števila novih diplomantov
terciarnega študija. Oslabljeno gospodarstvo je nove diplomante težko absorbiralo, zato se je njihova
brezposelnost še naprej povečevala. A je bila terciarna raven izobrazbe še vedno povezana z ugodnim
položajem na trgu dela glede na manj izobražene, čeprav se je pod vplivom rasti števila diplomantov in
gospodarske krize prispevek terciarne izobrazbe k zaposljivosti in višini plače znižal. Na položaj diplo-
manta na trgu dela med drugim vpliva področje študija. Ekonomisti in sorodni poklici spadajo med su-
ficitarne, težje zaposljive poklice, po drugi strani pa zaposleni diplomanti ekonomije in poslovnih ved
v povprečju dosegajo relativno visoke plače. Obeti glede njihovega zaposlovanja v Sloveniji so manj go-
tovi, na območju celotne Evropske unije pa naj bi bili v naslednjem desetletju strokovnjaki in strokovni
sodelavci za poslovanje in upravljanje ter menedžerji med bolj iskanimi poklici.
Prispevek poleg trendov v terciarnem izobraževanju in na trgu dela predstavlja tudi koncept in
dejavnike zaposljivosti ter rezultate domačih in mednarodnih raziskav o zaposlenosti in zaposljivosti
diplomantov terciarnega študija. Raziskave osvetlijo številne izzive na področju terciarnega izobraže-
vanja s poudarkom na področju poslovnih ved in ekonomije.
Literatura
Archer, Will, and Jess Davison. Graduate Employability: What Do Employers Think and
Want. London: The Council for Industry and Higher Education, 2008.
Bartolj, Tjaša, Aleš Ahčan, Aljoša Feldin, and Sašo Polanec. »Evolution of Private Returns
to Tertiary Education during Transition: Evidence from Slovenia.« Post-Communist
Economies 25, no. 3 (2013): 407–424.
Cleary, Mitch, Rosalie Flynn, Seth Thomasson, Robyn Alexander, and Ben McDonald.
Graduate Employability Skills. Prepared for the Business, Industry and Higher Educa-
tion Collaboration Council. Melbourne: Precision Consultancy, 2007.
101
