Page 102 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 102
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
načrtovanja, usklajevanja in organiziranja aktivnosti, odločanja, reševanja problem-
skih situacij itn.);30
- čustvena inteligenca;
- znanje s področja upravljanja razvoja kariere, pri razvoju katerih imajo pomembno
vlogo izobraževalne in svetovalne institucije, ki naj bi posameznika pomagale opre-
miti z znanji in veščinami za vseživljenjsko napredovanje pri učenju in delu;
- delovne in življenjske izkušnje.
Višje- in visokošolske institucije lahko k večji zaposljivosti diplomantov prispeva-
jo tako, da v čim večji meri sistematično prispevajo k razvoju vsakega od teh elementov
in da posamezniku nudijo povratne informacije o doseženi stopnji in možnostih doda-
tnega razvoja teh elementov. Slednje velja tudi za osebne svetovalce na Zavodu RS za za-
poslovanje.
Raziskava za Združeno kraljestvo (Archer in Davison, 2008) kaže, da delodajalci
med veščinami, ki so pomembne pri zaposlovanju diplomantov, v največji meri izpostavlja-
jo splošne veščine, zlasti veščine komuniciranja, s katerimi mnogi pogosto niso zadovoljni.
Med 10 najpomembnejših veščin, sposobnosti in lastnosti, ki jih angleški delodajalci cenijo
in upoštevajo pri zaposlovanju, sodijo (začenši z najpomembnejšo): veščine komunicira-
nja, veščine timskega dela, osebnostna integriteta, intelektualne sposobnosti, zanesljivost
oz. vrednost zaupanja, osebnostne značilnosti (karakter), sposobnost načrtovanja in orga-
niziranja, pisne veščine, računske sposobnosti in analitične sposobnosti. Skoraj dve tretji-
ni delodajalcev ceni delovne izkušnje v tujini. Raziskava med slovenskimi delodajalci (Flan-
der, 2013) pa kaže, da organizacije v Sloveniji pri zaposlovanju (še) ne dajejo jasne prednosti
posamezniku, ki ima izkušnje z delom v tujini pred primerljivim kandidatom, ki v tujini še
ni delal. Sicer verjamejo, da mednarodne izkušnje prispevajo k razvoju znanj in spretnosti,
a te izkušnje pri zaposlitvi niso odločilne.
Podobni so rezultati kvalitativne študije za Škotsko (Lowden et al., 2011), ki kaže, da
delodajalci od diplomantov visokošolskega študija pričakujejo širok spekter veščin, ki vklju-
čujejo sposobnosti timskega dela, učinkovitega komuniciranja, reševanja problemskih na-
log in vodenja, pa tudi veščine ali vsaj potencial za upravljanje. Kot ukrepe za povečanje po-
klicno usmerjenih veščin diplomantov, pomembnih z vidika zaposljivosti, pa predlagajo
dlje časa trajajočo prakso, pripravništva in usposabljanja na delovnem mestu, v sklopu kate-
rih diplomanti dobijo vpogled v organizacijsko kulturo.
Rezultati raziskave Evroštudent (Orr et al., 2011) kažejo, da je delež študentov, ki v
času študija redno delajo vsaj eno uro tedensko, v več kot polovici sodelujočih evropskih dr-
žav dosega vsaj 40 %. Raziskave za različne države (glej Kosi et al., 2013, 255–256) kažejo, da
občasna in začasna dela v času študija pomagajo pri pridobivanju dragocenih delovnih iz-
kušenj in tako izboljšajo zaposljivost diplomantov. Ta učinek je večji, kadar so delovne iz-
kušnje povezane s področjem študija, pri čemer takšne delovne izkušnje znižujejo tveganje
brezposelnosti in skrajšujejo čas iskanja zaposlitve po diplomiranju ter prispevajo k dosega-
nju višje začetne plače. Delo v času študija namreč posamezniku poleg dragocenih (prvih)
delovnih izkušenj nudi boljši vpogled v poslovni svet, pomaga pri razvoju veščin komunici-
ranja in timskega dela ter osebnostnem razvoju in samozavesti nasploh.
30 Dopolnjeno z veščinami, ki jih na podlagi pregleda literature navajajo Green et al. (2013, 14–16).
100
načrtovanja, usklajevanja in organiziranja aktivnosti, odločanja, reševanja problem-
skih situacij itn.);30
- čustvena inteligenca;
- znanje s področja upravljanja razvoja kariere, pri razvoju katerih imajo pomembno
vlogo izobraževalne in svetovalne institucije, ki naj bi posameznika pomagale opre-
miti z znanji in veščinami za vseživljenjsko napredovanje pri učenju in delu;
- delovne in življenjske izkušnje.
Višje- in visokošolske institucije lahko k večji zaposljivosti diplomantov prispeva-
jo tako, da v čim večji meri sistematično prispevajo k razvoju vsakega od teh elementov
in da posamezniku nudijo povratne informacije o doseženi stopnji in možnostih doda-
tnega razvoja teh elementov. Slednje velja tudi za osebne svetovalce na Zavodu RS za za-
poslovanje.
Raziskava za Združeno kraljestvo (Archer in Davison, 2008) kaže, da delodajalci
med veščinami, ki so pomembne pri zaposlovanju diplomantov, v največji meri izpostavlja-
jo splošne veščine, zlasti veščine komuniciranja, s katerimi mnogi pogosto niso zadovoljni.
Med 10 najpomembnejših veščin, sposobnosti in lastnosti, ki jih angleški delodajalci cenijo
in upoštevajo pri zaposlovanju, sodijo (začenši z najpomembnejšo): veščine komunicira-
nja, veščine timskega dela, osebnostna integriteta, intelektualne sposobnosti, zanesljivost
oz. vrednost zaupanja, osebnostne značilnosti (karakter), sposobnost načrtovanja in orga-
niziranja, pisne veščine, računske sposobnosti in analitične sposobnosti. Skoraj dve tretji-
ni delodajalcev ceni delovne izkušnje v tujini. Raziskava med slovenskimi delodajalci (Flan-
der, 2013) pa kaže, da organizacije v Sloveniji pri zaposlovanju (še) ne dajejo jasne prednosti
posamezniku, ki ima izkušnje z delom v tujini pred primerljivim kandidatom, ki v tujini še
ni delal. Sicer verjamejo, da mednarodne izkušnje prispevajo k razvoju znanj in spretnosti,
a te izkušnje pri zaposlitvi niso odločilne.
Podobni so rezultati kvalitativne študije za Škotsko (Lowden et al., 2011), ki kaže, da
delodajalci od diplomantov visokošolskega študija pričakujejo širok spekter veščin, ki vklju-
čujejo sposobnosti timskega dela, učinkovitega komuniciranja, reševanja problemskih na-
log in vodenja, pa tudi veščine ali vsaj potencial za upravljanje. Kot ukrepe za povečanje po-
klicno usmerjenih veščin diplomantov, pomembnih z vidika zaposljivosti, pa predlagajo
dlje časa trajajočo prakso, pripravništva in usposabljanja na delovnem mestu, v sklopu kate-
rih diplomanti dobijo vpogled v organizacijsko kulturo.
Rezultati raziskave Evroštudent (Orr et al., 2011) kažejo, da je delež študentov, ki v
času študija redno delajo vsaj eno uro tedensko, v več kot polovici sodelujočih evropskih dr-
žav dosega vsaj 40 %. Raziskave za različne države (glej Kosi et al., 2013, 255–256) kažejo, da
občasna in začasna dela v času študija pomagajo pri pridobivanju dragocenih delovnih iz-
kušenj in tako izboljšajo zaposljivost diplomantov. Ta učinek je večji, kadar so delovne iz-
kušnje povezane s področjem študija, pri čemer takšne delovne izkušnje znižujejo tveganje
brezposelnosti in skrajšujejo čas iskanja zaposlitve po diplomiranju ter prispevajo k dosega-
nju višje začetne plače. Delo v času študija namreč posamezniku poleg dragocenih (prvih)
delovnih izkušenj nudi boljši vpogled v poslovni svet, pomaga pri razvoju veščin komunici-
ranja in timskega dela ter osebnostnem razvoju in samozavesti nasploh.
30 Dopolnjeno z veščinami, ki jih na podlagi pregleda literature navajajo Green et al. (2013, 14–16).
100
