Page 101 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 101
trendi v terciarnem izobraževanju in na trgu dela ....
Med diplomanti družboslovja so bili v roku 9 mesecev po diplomiranju v največjem deležu
zaposleni diplomanti UNG, ki so bili hkrati – ob večjem deležu tistih, ki so študirali izre-
dno – v največji meri zaposleni že pred diplomiranjem. Po deležu diplomantov, ki so bili 9
mesecev po diplomiranju zaposleni, sledi UP, nato pa skupaj UL in UM. Te tri univerze pa
se izenačijo pri končnem deležu zaposlenih na dan anketiranja, torej pri upoštevanju tudi
tistih zaposlitev, ki so sledile po 9 mesecih od dneva diplomiranja (Slika 33).
Dodatne analize (Domadenik idr., 2010) so za diplomante poslovnih in upravnih ved
pokazale, da je verjetnost zaposlitve po končanju študija poslovnih in upravnih ved po-
membno odvisna od izobraževalne institucije, ki se med seboj razlikujejo po kakovosti. Di-
plomanti novejših, zasebnih izobraževalnih institucij so se soočali s precej nižjo verjetno-
stjo zaposlitve po končanju študija, kar je lahko povezano z manjšo prirojeno sposobnostjo
vpisanih študentov ali pa z nižjo kakovostjo izobraževalnih storitev.
Dejavniki zaposljivosti
Dejavniki, ki vplivajo na zaposlitev in poklicno uspešnost29 posameznika, so (Demeter,
Chudziowski in Pavlin, 2010; Schomburg, 2007, 36; Green et al., 2013, 17–20):
- spol, starost in osebnost posameznika, ki je poenostavljeno pojasnjena s petimi dimenzija-
mi (ekstravertiranost, prijetnost, vestnost, nevroticizem in odprtost za izkušnje);
- družbeno-ekonomske okoliščine posameznika kot so izobrazba in poklic staršev, soci-
alna mreža in kapital, etnična, kulturna in druga pripadnost, s katerimi so povezane
vrednote, motivacija in poklicna aspiracija;
- raven, področje in kakovost izobraževanja ter študijski napori (oblike poučevanja in
študija, študijski uspeh, poklicna usmerjenost, praktična usmerjenost, študijska obre-
menitev študentov, s študijem povezane izkušnje, mednarodna mobilnost), ki se zrca-
lijo v kompetencah;
- obštudijske dejavnosti in zgodnje izkušnje na trgu dela (npr. delo ob študiju);
- značilnosti delovnega mesta, ki ga ob določenem času zaseda posameznik, in delovne-
ga okolja, z delom povezano socialno omrežje, oblika dela (npr. prožna ali zakonsko
bolj varovana);
- družbeno-ekonomski dejavniki na državni in regionalni ravni, zlasti splošna gospodar-
ska situacija, institucionalno okolje (delovna, davčna in druga zakonodaja, dolžina in
preglednost administrativnih postopkov, strogost tehničnih, zdravstvenih okoljevar-
stvenih in drugih predpisov itn.) in splošni pogoji na trgu dela;
- proces internacionalizacije in globalni trendi (npr. spreminjanje načinov dela).
Dacre Pool in Sewell (2007) v modelu zaposljivosti predstavljata elemente, ki vodijo do
večje zaposljivosti. Ti elementi so:
- predmetno/strokovno specifična znanja, razumevanje in veščine, pri razvoju katerih
imajo ključno vlogo izobraževalne institucije;
- splošne veščine, ki jih je mogoče uporabiti v različnih kontekstih (veščine pisnega in
ustnega komuniciranja, nastopanja, predstavljanja in argumentiranja, timskega dela,
iskanja informacij, uporabe sodobne tehnologije, računanja, kreativnega razmišljanja,
29 Poklicno uspešnost lahko presojamo po objektivnih kriterijih, kot so plača, vrsta pogodbe o zaposlitvi/delu, sta-
bilnost zaposlitve, napredovanje in položaj v hierarhiji, odgovornost zadolžitev itn., in subjektivnih kriterijih, kot
so osebna občutja, vključno z možnostmi osebnega razvoja in zadovoljstvom.
99
Med diplomanti družboslovja so bili v roku 9 mesecev po diplomiranju v največjem deležu
zaposleni diplomanti UNG, ki so bili hkrati – ob večjem deležu tistih, ki so študirali izre-
dno – v največji meri zaposleni že pred diplomiranjem. Po deležu diplomantov, ki so bili 9
mesecev po diplomiranju zaposleni, sledi UP, nato pa skupaj UL in UM. Te tri univerze pa
se izenačijo pri končnem deležu zaposlenih na dan anketiranja, torej pri upoštevanju tudi
tistih zaposlitev, ki so sledile po 9 mesecih od dneva diplomiranja (Slika 33).
Dodatne analize (Domadenik idr., 2010) so za diplomante poslovnih in upravnih ved
pokazale, da je verjetnost zaposlitve po končanju študija poslovnih in upravnih ved po-
membno odvisna od izobraževalne institucije, ki se med seboj razlikujejo po kakovosti. Di-
plomanti novejših, zasebnih izobraževalnih institucij so se soočali s precej nižjo verjetno-
stjo zaposlitve po končanju študija, kar je lahko povezano z manjšo prirojeno sposobnostjo
vpisanih študentov ali pa z nižjo kakovostjo izobraževalnih storitev.
Dejavniki zaposljivosti
Dejavniki, ki vplivajo na zaposlitev in poklicno uspešnost29 posameznika, so (Demeter,
Chudziowski in Pavlin, 2010; Schomburg, 2007, 36; Green et al., 2013, 17–20):
- spol, starost in osebnost posameznika, ki je poenostavljeno pojasnjena s petimi dimenzija-
mi (ekstravertiranost, prijetnost, vestnost, nevroticizem in odprtost za izkušnje);
- družbeno-ekonomske okoliščine posameznika kot so izobrazba in poklic staršev, soci-
alna mreža in kapital, etnična, kulturna in druga pripadnost, s katerimi so povezane
vrednote, motivacija in poklicna aspiracija;
- raven, področje in kakovost izobraževanja ter študijski napori (oblike poučevanja in
študija, študijski uspeh, poklicna usmerjenost, praktična usmerjenost, študijska obre-
menitev študentov, s študijem povezane izkušnje, mednarodna mobilnost), ki se zrca-
lijo v kompetencah;
- obštudijske dejavnosti in zgodnje izkušnje na trgu dela (npr. delo ob študiju);
- značilnosti delovnega mesta, ki ga ob določenem času zaseda posameznik, in delovne-
ga okolja, z delom povezano socialno omrežje, oblika dela (npr. prožna ali zakonsko
bolj varovana);
- družbeno-ekonomski dejavniki na državni in regionalni ravni, zlasti splošna gospodar-
ska situacija, institucionalno okolje (delovna, davčna in druga zakonodaja, dolžina in
preglednost administrativnih postopkov, strogost tehničnih, zdravstvenih okoljevar-
stvenih in drugih predpisov itn.) in splošni pogoji na trgu dela;
- proces internacionalizacije in globalni trendi (npr. spreminjanje načinov dela).
Dacre Pool in Sewell (2007) v modelu zaposljivosti predstavljata elemente, ki vodijo do
večje zaposljivosti. Ti elementi so:
- predmetno/strokovno specifična znanja, razumevanje in veščine, pri razvoju katerih
imajo ključno vlogo izobraževalne institucije;
- splošne veščine, ki jih je mogoče uporabiti v različnih kontekstih (veščine pisnega in
ustnega komuniciranja, nastopanja, predstavljanja in argumentiranja, timskega dela,
iskanja informacij, uporabe sodobne tehnologije, računanja, kreativnega razmišljanja,
29 Poklicno uspešnost lahko presojamo po objektivnih kriterijih, kot so plača, vrsta pogodbe o zaposlitvi/delu, sta-
bilnost zaposlitve, napredovanje in položaj v hierarhiji, odgovornost zadolžitev itn., in subjektivnih kriterijih, kot
so osebna občutja, vključno z možnostmi osebnega razvoja in zadovoljstvom.
99
